Dolgotrajna oskrba

»Dogaja se kot neke vrste genocid nad starejšo populacijo«

P.K.
9. 4. 2019, 19.30
Deli članek:

Samo v Ljubljani in njeni okolici primanjkuje 700 namestitev, zato so morali starejši proste sobe iskati precej daleč od svojega okolja.

dreamstime
Stisko z nastanitvenimi kapacitetami so opazile tudi naše sosede

Slovenija je država s hitro starajočo se populacijo, a kljub temu neobhodnemu dejstvu se država, tako ji očitajo socialne organizacije, (pre)malo ukvarja s statusom ljudi v jeseni življenja. 

Zelo velik problem je pomanjkanje namestitvenih zmožnosti za starejše v domovih za ostarele. Pomanjkanje postelj pa bo v naslednjih desetletjih samo še bolj alarmatno.

Nihče ne sme izpasti iz sistema

»Žal še nismo dosegli tega, da bi se nam s podaljševanjem življenjske dobe podaljševala leta zdravega življenja. Torej bomo vsi del življenja potrebovali dolgotrajno oskrbo,« je na nedavni okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organizirala STA, pojasnila generalna direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus.

Pri tem je poudarila, da je sicer vloga vsakega posameznika skrb za lastno zdravje in ohranjanje samostojnosti. »Naloga države pa mora biti, da nihče – tudi tisti, ki nimajo socialne mreže ali družine v klasičnem pomenu – ne izpade iz sistema in ni izvzet iz storitev, ko jih potrebuje,« je dejala

Mateja J. Potočnik / Revija Zarja Jana
Biserka Marolt Meden: »Če se starostniku zlomi proteza, ima vso pravico, da dobi novo, zobozdravnik pa to odkloni, češ da je ne more narediti, ker ima oseba demenco in ne bo sodelovala, …«

Zakaj ga ne črpamo?

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost, ki ga vodi Biserka Marolt Meden, je na predsednika vlade Marjana Šarca, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Varuha človekovih pravic in kandidate za evropske poslance včeraj naslovilo pismo, v katerem imenovane pozivajo, naj nemudoma pristopijo k črpanju evropskih sredstev, ki jih je po trditvah evropskih poslancev iz Slovenije zelo veliko in s katerimi bodo omogočili gradnjo novih, tako nujno potrebnih domov za starejše.

V Srebrni niti ugotavljajo, da je država padla na izpitu in da iz leta v leto odlaga sprejemanje potrebnih zakonov, ki bi končno uredili diskriminacijo starejših. »V bistvu se dogaja neke vrste genocid nad celotno starejšo populacijo, drugače tega ne znamo poimenovati,« so njihovi ostri očitki.

Koliko je to denarja?

Po nadgradnji predloga zakona o dolgotrajni oskrbi – glede tega potekajo usklajevanja na tehnični ravni, ponovna obravnava zakona pa je predvidena novembra letos – bi potrebovali dodatnih 150 milijonov evrov, je pojasnila Kobal Strausova. »Ta sredstva bi lahko zagotovili z obveznim dodatnim plačilom vseh delovno aktivnih ljudi in upokojencev,« je dejala. »Ampak če gledamo projekcije za naprej, pomeni, da moramo zelo aktivno pristopiti k rešitvi, zbiranju dodatnih sredstev,« je povedala in dodala, da dlje ko bomo odlašali s sistemskimi ukrepi, večji bo manjko na tem področju.

Shutterstock
Fotografija je simbolična.

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je sicer v pismu premierju in ministrstvom napisalo še, da povrhu starejši in onemogli prebivalci Slovenije odhajajo v domove na Hrvaško, kjer razen osnovne oskrbe ne dobijo ničesar, najmanj pa zdravstveno oskrbo, kar je sramotno za našo državo.

Na tisoče jih je ...

Stisko z nastanitvenimi kapacitetami so opazile tudi naše sosede, zato nekateri domovi od tam pri nas že oglašujejo svoje proste sobe. Predvsem to počnejo Hrvati. Njihove obljube so, da so precej cenejši, vendar ali to drži? V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pravijo, da cene na Hrvaškem res lahko delujejo privlačnejše, »a gre za storitev družinskih domov za starejše z nizkimi normativi, ki kadrovsko niso primerljivi s slovenskimi domovi in tako niso prilagojeni potrebam starejših. Strošek delovne sile, ki predstavlja skoraj dve tretjini stroškov v tej dejavnosti, je na Hrvaškem namreč skoraj 40 odstotkov nižji kot pri nas. Starejši imajo osebnega zdravnika še vedno v Republiki Sloveniji, prav tako pa pri nas dobivajo zdravstveno pomoč in zdravila. Ob poslabšanju zdravstvenega stanja in povečanju potreb se mnogi vračajo v Slovenijo, saj prek meje ne dobijo ustrezne nege in oskrbe,« so pojasnili.

Sicer uradnih podatkov o številu starejših državljanov, nameščenih v sosednjih državah, skupnost socialnih zavodov nima, a se po njihovih informacijah za to odločajo bolj starejši z obmejnih območij. »Državljani se v domovih prek naših meja namreč ne prijavljajo, saj bi zaradi stalnega prebivališča zunaj Slovenije izgubili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo,« so pojasnili.