Prehlad traja do največ dveh tednov. "Če so težave prisotne več kot štiri tedne in praktično vsak dan, bržkone rinitis povzročajo drugi dejavniki," so nam povedali v Kliniki Golnik. "Celoletni alergijski nahod se lahko razvije v katerikoli starosti, najpogosteje prizadene aktivno prebivalstvo, veliko pogostejši je pri mlajših ljudeh."

KAJ JE NAJBOLJŠA PREVENTIVA, KAKO PREPREČITI SIMPTOME?

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano svetujejo:
Prvo pravilo preventive pri alergijskem obolenju je, da se izogibamo alergenu, kolikor je to mogoče.
Dež spere cvetni prah iz zraka,
Suho toplo vreme z rahlim vetrom je ugodno za visoko obremenitev zraka.
Večina cvetnega prahu se sprošča zjutraj in preko dopoldneva, obremenitev zraka se v dopoldanskih urah povečuje, manjša obremenitev je pozno popoldne in preko noči.
- V času, ko je sezona na višku in je v zraku največ cvetnega prahu, se izogibamo športnim dejavnostim na prostem in daljšemu zadrževanju zunaj. Bodimo pozorni: nekatere rekreacijske površine in igrišča so zasajena z visoko alergenimi drevesi, cvetoča trava ni pokošena...
- Med potovanjem (posebno zunaj mest) naj bodo okna avtomobila zaprta. V prezračevalnih napravah uporabljamo zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah (zrna so pri večini alergogenih rastlin velika med 10 in 50 mikrometri). Filtre redno vzdržujemo.
- Zmanjšamo vnos cvetnega prahu v notranje prostore, zrna se v bivalnih prostorih nalagajo v prahu, ki se z aktivnostmi stanovalcev ponovno razpršijo v zraku: zračimo ponoči ali po dežju, perila ne sušimo zunaj, ko pridemo domov, se preoblečemo, si umijemo obraz in lase. Oblačil, ki smo jih nosili zunaj, ne odložimo v spalnici. Bodimo pozorni, hišni ljubljenčki prinašajo cvetni prah na svojih kožuhih v dnevne in spalne prostore.
Višje v hribih se sezona cvetnega prahu začne z zamikom nekaj tednov.
Poiščimo kraje, kjer je manj obremenitve z določeno vrsto cvetnega prahu, če le imamo to možnost: na primer v Primorju je v zraku malo cvetnega prahu breze.

LAHKO ŽE JANUARJA

Vzrok za seneni nahod je cvetni prah, "ki lebdi v zraku med cvetenjem rastlin, predvsem tistih, ki jih oprašuje veter. Je nosilec alergenov, nahajajo se na njegovi površini in v samem zrnu. Iz zrna se začnejo sproščati na vlažni sluznici nosu in oči," so nam pojasnili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. "Ves cvetni prah ne povzroča alergij. Lastnosti alergenega cvetnega prahu so znane kot Thomenovi postulati, objavljeni leta 1931 in držijo še danes. Cvetni prah mora vsebovati alergen, ki izzove seneni nahod, rastline so najpogosteje vetrocvetne, splošno razširjene in pogoste. V zrak sproščajo večje količine cvetnega prahu, kjer zaradi svojih lastnosti (majhen, lahek, dobro ploven) ostane dalj časa v zraku in se lahko transportira na večje razdalje."

Prvi alergeni cvetni prah je v zraku mogoče v primeru toplih zim opaziti že januarja. "Obremenitve zraka so z lesko in jelšo v januarju lahko že dovolj visoke za pojav simptomov senenega nahoda pri nekaterih posameznikih. Toplejša obdobja so pogosto prekinjena s hladnim vremenom, sproščanje cvetnega prahu leske in jelše je prekinjeno za krajše ali daljše obdobje, lahko tudi za mesec dni, potrebna temperatura za sproščanje cvetnega prahu mora presegati pet stopinj Celzija. Razlike v začetku sezone so v ekstremnih primerih do dva meseca. S sajenjem okrasne vrste jelše Alnus spathii se je začetek sezone cvetnega prahu jelše in s tem tudi senenega nahoda pomaknil v december: poročila se nanašajo na Avstrijo in Švico. V Sloveniji je to vrsto jelše mogoče kupiti," so še povedali.

PRVO PRAVILO JE IZOGIBANJE

Pomlad in poletje torej marsikdo pričakuje s tesnobo. Intenzivnost težav je, kot so nam pojasnili v Kliniki Golnik, zelo odvisna od vremena in dolžine zime. Če nekdo ugotovi, da mu nekaj škodi, je prvo pravilo izogibanju vzročnemu alergenu. "Bolniki z oblikami alergijskega rinitisa morajo pravi čas začeti jemati zdravila, osnovno je v obliki pršila za nos, ki imajo protivnetno delovanje. Zdravilo začnejo delovati v dveh, treh dneh, maksimalno učinkujejo po treh tednih. Uporabljati jih je priporočljivo štirinajst dni pred sezono cvetenja, tudi, če dežuje in je v ozračju manj alergena. Če so težavam pridruženi tudi simptomi zaradi alergijskega vnetja očesne veznice – alergijski rinokonjunktivitis – je najbolje uporabiti antihistaminik v obliki tablet, pršil za nos in kapljic za oči."

ALERGIJA DEDNO POGOJENA?

"Nenehno kihanje, srbež nosu in žrela ter vodeni izcedek iz nosu, tudi kašljanje so tipični simptomi alergijskega nahoda. Ker je sluznica ves čas nekoliko vneta, že najmanjši prehlad lahko povsem zapre obnosne votline in posledično kronični sinusitis z bolečinami v predelu čela. Odlašanje lajšanja simptomov lahko bolezen poslabša. Pri aktivnem nahodu in vnetju oči preprečimo napredovanje bolezni v astmo, s protialergijskimi zdravili jo vzdržujemo v fazi neaktivnosti, da pacient nima izrazitih simptomov," so še povedali v Kliniki Golnik. Kakor tudi, da nagnjenost k tovrstnim boleznim podedujemo in da je alergijski rinitis pogosto predhodnik astme. "Denimo, če so starši alergiki, bo imel eden od dveh otrok zagotovo eno od bolezni. Za pojavnost alergij imajo vpliv tudi dejavniki okolja, onesnaževanje. Pomeni, da lahko zunanji dejavnik sproži aktivnost dednega zapisa."

ALERGIJSKI MARŠ

Kaj pa strokovnjaki Klinike Golnik pravijo na to, da so otroci pogosteje alergični na hrano in redkeje na cvetni prah? "To je tako imenovani alergijski marš. V zgodnjem otroštvu so pogostejše alergije na hrano – težave zaradi preobčutljivosti na beljakovine določene hrane. Kažejo se kot odziv na koži, v prebavilih, v hudih primerih tudi kot anafilaksija. Alergije na hrano v 80 odstotkih izzvenijo dokaj hitro, do četrtega oziroma petega leta. Ob vstopu v šolo težave minejo pri 90 odstotkih otrok. Pozneje se lahko razvijeta astma in seneni nahod. Astma pogosto vztraja do pubertete. Potem se nekoliko potuhne in znova lahko pojavi v odrasli dobi. Z umikom astme začne naraščati pojavnost alergijskega rinitisa. Seveda se lahko pojavi tudi že prej."