24 okužb

Pozor: pričakujejo porast nevarne mišje mrzlice

P.K.
30. 3. 2019, 07.23
Deli članek:

Dovzetnost za okužbo s hemoragično mrzlico z renalnim sindromom ali mišjo mrzlico, ki je akutna nalezljiva bolezen, se je z začetkom pomladi povečala. Razlogov za paniko ni, je pa dobro biti previden. Bolezen ima namreč lahko tudi težje poteke.

Dreamstime
Pogosto pride do okužbe pri čiščenju ali pospravljanju prostorov kot so klet in podstrešje.

O mišji mrzlici spomladi več govorimo, ker se po navadi pojavlja prav v tem času. Ljudje se namreč zdaj več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo dela na polju in v gozdu ter generalno čistijo, pri čemer se lahko okužijo.

Tveganje za okužbo je največje, če smo pri svojem delu pogosto v stiku z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) bodisi pri rekreaciji in priložnostnih opravilih. Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.

Za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, naj v domačem okolju poskrbimo za preprečitev dostopa glodavcev v hišo, za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne bi privabljali miši in drugih glodavcev, ter naj se živila in pijača hranijo v zaprtih posodah. Prav tako je treba redno izvajati deratizacijo, o kateri pa se je pametno prej dobro poučiti, da bo karseda učinkovita in seveda varna za človeka. Uporabne informacije v zvezi s tem najdete tudi na spletnih straneh NIJZ.

Vdihavanje virusov

Hemoragično mrzlico z renalnim sindromom ali mišjo mrzlico sicer povzročajo hantavirusi. Od okužbe do znakov bolezni po navadi minejo od dva do štirje tedni ali pa tudi od nekaj dni do dveh mesecev, na svoji spletni strani razlaga NIJZ. Ljudje smo, kot pojasnjujejo nadalje, sicer naključni gostitelji virusa: »Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina). Z njimi se okužijo hrana, voda in okolje.«

Bodite torej pozorni, če imate bolezenske znake, kot so: nekaj dni prisotna visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. »Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic,« opisujejo.

Dreamstime
Minuli teden so laboratorijsko potrdili, da ima 24 ljudi mišjo mrzlico. Od tega je največ obolelih iz jugovzhodne Slovenije.

Kaj pa, ko se zaplete …

Povedo, da obstajajo tudi težji primeri poteka bolezni, ki se izkazujejo s po nekaj dnevi visoke vročine, po kateri nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. »Bolnik takrat postane nemiren, doživlja motnje zavesti, krče, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic, pojavi se tudi nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost je sicer od 5- do 15-odstotna,« pojasnjuje NIJZ.

Koliko je obolelih

NIJZ je na svoji spletni strani objavil tudi informacijo, da je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani minuli teden laboratorijsko potrdil in epidemiološki službi prijavil 24 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.  »Oboleli sta dve ženski in 22 moških. Ti prihajajo z že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer: enajst jih je iz jugovzhodne Slovenije, osem iz podravske regije ter po eden iz koroške, pomurske, gorenjske in primorsko-notranjske regije. Vsi bolniki so bili hospitalizirani, umrl ni nihče,« so napisali.