Majcen je na Podržajev sedež sedel 15. februarja letos. Poudaril je, da se je v času od imenovanja dobro seznanil s stanjem v slovenskem zaporskem sistemu, ki ga je sicer poznal že v vlogi direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. 

Majcen dodaja, da zdaj skupaj z direktorji vseh zaporov in prevzgojnega doma skrbijo, da so zavodi varni tako za družbo, zaprte osebe kot zaposlene in zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije. Novi direktor si za začetek želi izboljšati socialni dialog z obema sindikatoma, ki je bil v preteklosti okrnjen, in s skupnimi močmi izboljšati položaj zaposlenih. Sindikata sta namreč vseskozi opozarjala na težave v slovenskih zaporih, ki jih Podržaj ni rešil, in sta zato večkrat pozivala ministrstvo za pravosodje, naj Podržaja razrešijo. Ob dialogu s sindikati je ena od prvih Majcnovih nalog nadgraditi usposabljanje in izobraževanje pravosodnih policistov ter s tem poglobiti znanje in povečati ugled poklica pravosodnega policista. »Gre za dolgoročni cilj, ki bo izvedljiv šele takrat, ko popolnimo delovna mesta znotraj sistema.« Kot je znano, morajo zaradi pomanjkanja kadra v koprskem zaporu pri delu pomagati pazniki iz Nove Gorice. Majcen želi izpeljati 50 novih zaposlitev pravosodnih policistov ter ostale potrebne postopke, da se novi sodelavci čim prej usposobijo in začnejo delati. Za to pa je potreben denar.

Premalo denarja za delovanje zaporov

Pomanjkanje denarja za delovanje vseh institucij je bil prav tako problem v slovenskih zaporih, ki ga mora zdaj reševati novi direktor. »Zagotoviti potrebna sredstva za delovanje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij na vseh področjih, predvsem pa za investicijsko vzdrževanje, nakup opreme, uniform in materialne stroške ter zagotovitev varnostnih sistemov,« je eden od poglavitnih ciljev Majcnovega mandata. Obenem pa mora nadaljevati izgradnjo novega zapora v Ljubljani ter obnoviti in dograditi ženski zapor na Igu.

Velik poudarek daje tudi projektom, ki se financirajo iz kohezijskih sredstev, denimo: »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb, nadgradnja informacijskega sistema e-Zapori in e-Zaporniška celica.«

Prezrti zapori

Slovenski zaporski sistem je bil po Majcnovih besedah v preteklosti prevečkrat prezrt, premalo se je vlagalo v zaposlene in izboljšanje materialnih pogojev. Že daljše obdobje se zato spopadajo s pomanjkanjem zaposlenih, prav tako dolga leta ni bilo večjih naložb v zaporskem sistemu, saj se slovenski zapori večinoma nahajajo v starih objektih. Najbolj zgovoren pa je podatek, da se je od ustanovitve Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) leta 1995 število zaprtih podvojilo, število zaposlenih pa je ostalo na enaki ravni. V obdobju omejevanja zaposlitev niso mogli nadomeščati niti sodelavcev, ki so odšli v pokoj.

»Trenutno poteka večje število zaposlitvenih postopkov, po zaključku katerih bomo okrepili naše vrste. Kadrovsko stisko rešujemo z različnimi ukrepi – poleg novih zaposlitev smo v nekaterih zavodih začasno zaposlili upokojene nekdanje sodelavce, prizadevamo si za zaposlitev vojakov po 45. letu, poslužujemo se tudi notranjih virov, tako da si zavodi med sabo pomagajo. Vendar rezerv ni in prizadevati si bo treba za realizacijo zaposlitev, kot so določene v Kadrovskih standardih in normativih za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov v celotni Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij,« pojasni direktor URSIKS.  

Izpostavlja, da so ključni problemi, ki ovirajo izvajanje začrtane strategije razvoja URSIKS (2017–2020), predvsem kadrovski ter pomanjkanje denarja za naložbe in opremo.