Premalo padavin

Na kritični točki: suša spet kaže zobe

Vida Božičko / Štajerski tednik
30. 3. 2019, 18.45
Posodobljeno: 30. 3. 2019, 18.50
Deli članek:

Padavin je bilo bistveno premalo.

V.B.
Po mnenju Brodnjaka in Černeta je pomembno ohraniti avtohtone vrste, to pa bo mogoče le s preventivnim vlaganjem v primerno infrastrukturo.

Spomladanska pozeba

Višje povprečne temperature in s tem zgodnejši spomladanski razvoj rastlin pa povečujejo tudi nevarnost spomladanskih pozeb v trajnih nasadih. Najbolj ogroženi so sadno drevje in zgodnji krompir.

Dolga sušna obdobja, tople zime, sneg spomladi ter vse pogostejše poplave, toča in zmrzal uničujejo kmetijske pridelke. Pridelovalci se bodo v prihodnje zato morali bolj prilagoditi.

V nasprotju z lanskim, dokaj deževnim letom je letos že konec zime opaziti primanjkljaj vlage v tleh. »Dolgoletna povprečna količina padavin v tem obdobju znaša 210 mililitrov, kar pomeni, da je letos padlo manj kot polovico povprečnih letnih padavin v tem obdobju. Lahko rečemo, da je suša že prisotna, predvsem na lažjih tleh, in tam so rastline že v sušnem stresu. Pretekle padavine so sicer rastlinam blagodejno dele, a jih je bilo bistveno premalo,« pravi Marko Černe, specialist za namakanje na ptujskem kmetijskem zavodu.

Letošnje stanje pa ne izstopa, saj se s podnebnimi spremembami srečujemo že leta. Po letu 2000 je bilo šest večjih suš na območju Slovenije razglašenih za naravno nesrečo.

Namakanje je pomemben ukrep, a ni edini

»Glede na to, da smo vodna dežela, je namakanje najboljša pot. Uspešen in sodoben namakalni sistem iz Drave bi tako olajšal stanje v kmetijstvu,« je prepričan Černe, ki opozarja, da država in Evropa v ta namen tudi razpisujeta številna sofinanciranja namakalnih sistemov.

Možnosti za lažje kljubovanje vremenskim neprilikam pa so tudi drugje. Trendi gredo predvsem v smeri povečanja organskih snovi v tleh. »Povečanje humusa v tleh je za rastline izjemno koristno. To lahko zagotovimo na tri načine. Prvi je z vnosom organskih snovi, kar pomeni, da se morajo organski odpadki vrniti na kmetijske površine in ne smejo pristati na deponijah. Drugi način je zeleni pokrov, ki naj bo na površini čez vse leto. Tretji način pa je čim manjša obdelava tal,« pojasnjuje Ivan Brodnjak iz Kmetijsko-gozdraskega zavoda Ptuj.

Nekatere zahodne države kmetom že plačujejo nagrade za povečanje organske snovi v tleh, saj tako konzervirajo ogljikov dioksid. »Avstrijci kmeta za vnos organskih snovi nagradijo s 1500 evri na hektar,« dodaja Brodnjak.

Podnebne spremembe

Opazen je zgodnejši spomladanski razvoj pri domači slivi, ki zacveti od 22 do 40 dni hitreje. Zvišala se je tudi povprečna temperatura, v zadnjih letih za 1,7 stopinje Celzija.

Zeleni pokrov, nove kulture

Pomembno je, da so polja ves čas zelena. Takoj ko glavni pridelek poberemo, posejemo nekaj zelenega. Eden od ukrepov, kako se lahko spopadamo s podnebnimi spremembami, so tudi nove kulture, ki so bolj prilagojene suši, a to pač ni vedno mogoče. V takih primerih je zato po mnenju Brodnjaka ključno dobro namakanje. Po besedah Černeta pa se lahko bolje prilagodimo na nekaterih drugih področjih: »Orehi in ostali lupinarji se lahko izognejo zmrzali, saj zacvetijo sorazmerno pozno. To je lastnost, ki jo lahko izkoristimo.«

 Po mnenju Brodnjaka in Černeta je pomembno ohraniti avtohtone vrste, to pa bo mogoče le s preventivnim vlaganjem v primerno infrastrukturo.