Lokacije stacionarnih radarjev lahko preverite TUKAJ.

Lani so prekrškarji mestno blagajno obogatili z milijonom in pol evrov, za toliko je bilo namreč napisanih glob prehitrim voznikom, ki jih ni bilo malo. Leta 2018 je bilo s stacionarnimi radarji na sedmih lokacijah ujetih kar 17.800 voznikov, ki so prekoračili hitrost. Samo na Roški je stacionarni radar, ki je sposoben zaznati najmanj 60 kršitev na minuto, ujel 5723 prehitrih voznikov, in to v samo 66 dneh. Leta 2017 pa so ugotovili kar 22.372 kršitev. V mestno blagajno se je pred dvema letoma iz naslova glob za prehitre voznike steklo 1,384.405 evrov. Tu lahko povemo, da se trend pretežke noge v prestolnici kljub več pobranim globam v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 k sreči zmanjšuje.

Manj prehitrih voznikov

Na vseh lokacijah, kjer so postavljena ohišja s stacionarnim radarjem, zaznavajo manj prekoračitev hitrosti. Od leta 2007 pa do 2017, ko so začeli meriti hitrost s tako imenovanimi superradarji, se je število prekoračitev zmanjšalo za 30 odstotkov in se še zmanjšuje. Na MOL ocenjujejo, da se je število prehitrih voznikov dodatno zmanjšalo prav zaradi namestitve teh radarjev. Radarji oziroma ohišja za namestitev stacionarnih radarjev so trenutno nameščena na sedmih lokacijah. Na Roški, Dolenjski, Celovški cesti, Cesti Dolomitskega odreda, pa na Slovenčevi ulici, Zadobrovški in Slovenski cesti. Največ prehitrih voznikov so lani ujeli na Roški, in sicer kar 5723, na Dolenjski cesti je, kot so ugotovili, prehitro peljalo 5196 voznikov, 3513 so jih ujeli z radarjem na Cesti Dolomitskega odreda, 2114 pa na Slovenčevi ulici. Bistveno manj prehitrih voznikov je bilo na Celovški cesti, radar jih je zaznal 637, in na Zadobrovški, teh je bilo 593. Najhitrejši med prekrškarji pa je vozil kar 135 kilometrov na uro.

Superradarju ne morete uiti

Ljubljana ima trenutno dve samodejni merilni napravi, superradarja, ki omogočata merjenje hitrosti na več prometnih pasovih, pri čemer radar takoj določi prometni pas kršitelja. Prav tako tak radar meri prihajajoči in odhajajoči promet hkrati, loči pa tudi med tovornimi in osebnimi vozili ter ima nastavitve različnih omejitev. Hitrost meri tako podnevi kot ponoči. Ti dve napravi premikajo po sedmih lokacijah, kjer so postavljena ohišja. Glede na plačane globe se je nakup dveh radarjev obrestoval tudi s finančnega vidika, saj je ljubljanska občina, kot rečeno, iz naslova pobranih glob zaslužila v dveh letih več milijonov evrov, pri čemer je za prvi stacionarni radar odštela 67 tisoč evrov, drugi je stal 77 tisočakov, koliko bodo stali tretji, ki ga nameravajo kupiti letos, in dodatna ohišja za namestitev še ni znano.

Radarji postavljeni zaradi varnosti

A finančni vidik nakupov superradarjev ni na prvem mestu, trdijo. V Ljubljani tudi s postavitvijo omenjenih radarjev sledijo ciljem iz resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Predvsem jim je vodilo »vizija 0« ki pomeni nič smrtnih žrtev in nič nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Veliko nesreč s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami se zgodi zaradi prevelike hitrosti in izkušnje iz tujine, pa tudi iz Slovenije, kažejo, da označitev krajev izvajanja meritev hitrosti vpliva na spremembo obnašanja voznikov v cestnem prometu. Vozniki lahko tako pričakujejo, da jih v primeru prekoračitve hitrosti čaka kazen, in raje prilagodijo hitrost omejitvam. In zmanjšanje hitrosti med vozniki je tudi cilj izvajanja meritev.

V prestolnici bo z novim stacionarnim radarjem še večja možnost, da prehitri vozniki dobijo globo, pri čemer se je treba zavedati, da se je omejitev v prometu treba držati predvsem zaradi varnosti, in ne zaradi kazni.