Premier tudi o razmerah v zdravstvu

Šarec: Če imajo preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav

S.R./STA
22. 3. 2019, 17.11
Posodobljeno: 22. 3. 2019, 17.53
Deli članek:

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira.

Reuters
"Stvari so povsem pod nadzorom," je napoved prvaka SDS Janeza Janše po koncu vrha EU v Bruslju komentiral Šarec.

Šarec se sprašuje, čemu je Janševa napoved zahteve za presojo ustavnosti namenjena in kakšen bo učinek tega. "Spet gre za ustvarjanje političnega nemira," je ocenil predsednik vlade, ki meni, da je takšno početje popolnoma nesmiselno. "Stvari so povsem pod nadzorom. Znižali smo dolg in ga še znižujemo. Ugodno smo se zadolžili za znižanje dolga in ne za tekočo porabo, kot je bil primer v preteklosti," je nadaljeval Šarec.

Zatrdil je tudi, da sprejeti rebalans ne krši 148. člena ustave oz. fiskalnega pravila, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. 

Šarec ve, da ve, kaj dela

Finančnemu ministru Andreju Bertonclju premier popolnoma zaupa. "Vem, da ve, kaj dela. Za razliko od kakšnega ministra v preteklosti, ki ni bil tako briljanten, kot so nam ga prikazovali, pa ni bilo nobene ustavne obtožbe," je bil piker Šarec. "Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," je zagotovil in dodal, da pa ima Janša vso pravico vložiti zahtevo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa bo zadevo potem presodilo. 

"Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav," je sklenil Šarec. 

Postopek za oceno ustavnosti

Ta postopek lahko z zahtevo med drugim začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada. Vendar pa ti do tega niso upravičeni, če so predpise, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli. 

Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi potrebovali podporo vsaj še ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev. V NSi so zapisali, da bodo svoje nadaljnje korake o možnih ukrepih za razrešitev neustavnega položaja sporočili v začetku naslednjega tedna.

Nikar s paniko

Premier, ki do imenovanja novega ministra za zdravje vodi tudi zdravstveni resor, se je danes v Bruslju dotaknil tudi razmer v zdravstvu. Opozoril je, da smo v vmesnem obdobju in da bo novi minister - za to mesto predlaga Aleša Šabedra - imenovan predvidoma v sredo in si bo postavil novo ekipo. "Zato se mi zdi, da je treba v tem času predvsem umiriti žogico, plačila za nazaj bodo izvršena, za naprej se pripravlja akcijski načrt in te stvari so v teku," je miril Šarec in dodal, da takšno razburjenje v tem vmesnem času ni potrebno. 

"Ko bo minister zasedel položaj, bo nova priložnost, da se pogovorijo o ukrepih," je dejal Šarec, ki obljublja dialog, četudi priznava, da v preteklosti ni bilo tako. "Zato pozivam, da nikar s kakšno paniko. Nobena panika ni potrebna, vse se rešuje z dialogom in tudi tukaj se bo," je izpostavil. 

Ljudje morajo imeti zdravnika

Od novega ministra sicer pričakuje "takšno ukrepanje, da bodo ljudje imeli zdravnika, da ne bodo ostali pred zaprtimi vrati, to bo cilj". Na vprašanje, kako zagotoviti, pa je dejal, da bo to naloga ministra. "Zato bo imenovan, da bo to delal. Zato pa imamo vlado 16 resorjev, drugače bi bil za vse lahko sam," je še dejal Šarec, ki od Šabedra pričakuje predvsem rezultate, reševanje akutnih primerov in krajšanje čakalnih vrst. 

Medtem ko je zdravstveni resor po odstopu Sama Fakina brez ministra oziroma ga formalno vodi kar Šarec sam, v zdravstvu vedno bolj vre. Družinski zdravniki zaradi preobremenjenosti grozijo z odpovedmi, v zdravniškem sindikatu Fides pa zahtevajo sklenitev nove kolektivne pogodbe, v katero bi vključili vse zaveze vlade iz obeh podpisanih sporazumov o začasni zamrznitvi stavkovnih aktivnosti. Med drugim gre tudi za variabilno nagrajevanje iz naslova obsega in kakovosti dela za zdravnike, ki presegajo standarde in normative. Zdravstveni zavodi pa opozarjajo na povečanje stroškov dela zaradi povišanja plač v javnem sektorju.