Da bi ljudje bolj kot nazaj zrli naprej, je njegovo jasno sporočilo, z željo, da bi dobili priložnost predvsem tisti, ki nekaj znajo, in ne le tisti, ki koga poznajo. V duhu prihajajočih evropskih volitev smo se s Toninom pogovarjali o izzivih Evropske unije, domači politiki, dotaknili pa smo se tudi njegovega družinskega življenja.

Začniva doma. Te dni obeležujete 30. obletnico krščanske demokracije (KD). V kakšnem stanju je oziroma ali ste zadovoljni z močjo, ki jo ima doma?

Krščanska demokracija se znova vzpenja. Pred 30 leti je začela zelo dobro, zmagala je znotraj takratnega Demosovega bloka in Lojze Peterle je postal prvi predsednik vlade samostojne Slovenije. Tudi pri samem osamosvajanju je imela ključno vlogo. Po vrnitvi v parlament leta 2011 na vsakih volitvah izboljšamo svoj rezultat, zadnje ankete nas uvrščajo že na četrto mesto med političnimi strankami. V NSi delamo za ljudi, mi bomo glas normalnosti v slovenskem političnem prostoru.

Kakšne normalnosti?

Normalnosti na različnih področjih. Da bi imeli ljudje osnovni občutek pravičnosti, da bodo za vse veljala enaka pravila igre. Potem – zagotavljanje svobode. To vidim kot možnost, da vsak izmed nas lahko uresniči svoje talente. Le svoboden človek lahko uresniči vse svoje potenciale. Torej, veljalo naj bi pravilo, kaj znaš, in ne koga poznaš. Tretji vidik pa je varnost: da smo kot družba dolžni poskrbeti za nemočne, bolne, tiste, ki ne morejo dobiti službe, upokojence …  

Mislim, da je po skoraj tridesetih letih v Sloveniji čas, da se nehamo pogovarjati o rdečih, črnih, belih, pikčastih in črtastih.

Kakšna je vaša ocena trenutne politične situacije v Sloveniji?

Mislim, da je po skoraj tridesetih letih v Sloveniji čas, da se nehamo pogovarjati o rdečih, črnih, belih, pikčastih in črtastih. Rešitve so lahko le dobre ali slabe. Menjava generacij v slovenski politiki je nujna, saj so stari obrazi upehani in zastrupljeni s preživetimi konflikti in zamerami. Mene in NSi preteklost zanima toliko, kolikor služi prihodnosti, da ne ponavljamo starih napak.

Ali mislite, da je to v Sloveniji možno, takšne besede smo slišali že velikokrat?

Mi to dokazujemo s svojim delovanjem. V parlamentu dobre stvari podpiramo, slabim glasno nasprotujemo. Ne zanima nas predlagatelj, zanima nas vsebina. Zato so včasih na nas jezni levi, drugič desni. Dialog je osnova vsega. Pripravljeni smo se pogovarjati z vsemi, ki želijo dobro Sloveniji.

Matej Tonin3
arhiv
Matej Tonin

Kaj vas najbolj moti v Sloveniji? Kje vidite največje težave?

Slovenija je preveč birokratizirana. Slovenci smo dobri, ne nazadnje to dokazujejo številni rezultati naših rojakov na različnih področjih širom po svetu. Doma številne dobre ideje ubijejo predolgi in nelogični birokratski postopki. Kako birokracija ubija naša življenja, se najbolj kaže v zdravstvu in gospodarstvu. Velik problem so tudi v nebo vpijoče krivice. Vsak dan gledamo, kako se »velike ribe« vedno znova izognejo roki pravice, mali pa nastradajo.

Kakšne so torej vaše konkretne rešitve za področje pravosodja, ki je očitno »rakrana« slovenske družbe?

Najprej je treba urediti sodne postopke tako, da odmevni postopki ne bodo padali zaradi »procesnih« kršitev. Nekdo z dobrimi odvetniki in zdravniki se v Sloveniji sodnim postopkom lahko v nedogled izmika. Preveč bolan je za na sodišče, brez težav pa lahko igra košarko ali se sonči na jahti. In drugič, višina kazni mora biti sorazmerna s težo kaznivega dejanja. Nekdo, ki mu je dokazano, da je ukradel več milijonov evrov in jih varno parkiral v davčni oazi, preprosto ne more dobiti leto ali dve zapora, ki se konča s predčasnim odpustom. In ljudje so zaradi tega upravičeno besni.

Družina Tonin
arhiv
Družina Tonin

Razumem, ampak kako bi to spremenili?

Potrebna sta tako sprememba kazenske procesne zakonodaje kot zvišanje kazni za najhujše oblike gospodarskega kriminala. Naš predlog je, da se ustanovijo specializirana tožilstva in sodišča, ki bodo preganjala zgolj takšne oblike kriminalitete. Njihovo delo bo specializirano, tja morajo priti najboljši tožilci in sodniki, ker imamo na drugi strani najboljše in dobro plačane odvetnike. Cilj pa mora biti, da v odmevnih primerih gospodarske kriminalitete in oškodovanja javnih sredstev ne bo zastaranj.

Evropa ne sme nikoli postati talilni lonec, kot je to v Ameriki. V Evropi nas mora različnost krepiti.

Naša prihodnost je tesno povezana tudi z Evropsko unijo (EU). Pred nami so evropske volitve in na svojo listo ste uvrstili dr. Žigo Turka. Od kod je prišla ta pobuda?

Z dr. Žigom Turkom na naši listi želimo dodatno poudariti programsko in vsebinsko usmerjenost Nove Slovenije. Dr. Turk na našo listo prinaša točno to, kar Nova Slovenija zagovarja in dela. Normalnost in dialog. Dr. Turk je mednarodno priznani intelektualec, poznavalec sodobnih tehnologij in sodeluje v številnih ekspertnih skupinah na ravni EU. Med drugim je bil generalni sekretar Skupine za razmislek o prihodnosti EU, ki jo je vodil nekdanji španski premier Felipe Gonzales.

Vas ne moti, da je dr. Žiga Turk član SDS in tega ne skriva?

Točno to je način dela in razmišljanja v slovenski politiki, ki ga mi želimo preseči. Ne moremo ves čas gledati zgolj na to, katero člansko izkaznico ima nekdo in s kom je v preteklosti sodeloval. V Sloveniji mora postati pomembno, kaj znaš, in ne koga poznaš. Znanje, kompetence in reference dr. Turka so nesporni. Za takšne je vedno prostor v naši stranki in so dobrodošli.

Kakšen bo po vaših pričakovanjih prispevek dr. Turka k stranki?

Mislim, da nam lahko pomaga, da se od desne sredine pozicioniramo še bolj proti sredini, da morda z dr. Turkom nagovorimo tudi bolj urbani del zmernih volivcev, ki so bili do zdaj skeptični do Nove Slovenije iz takšnih ali drugačnih razlogov. Želim si, da bi postal evropski poslanec, saj bi s tem Evropa dobila poslanca, ki si želi Unijo narediti močnejšo. Želimo širiti upanje, medtem ko nas širjenje strahu ne zanima.

Pred dnevi je bil v Sloveniji in pri vaši stranki na obisku Manfred Weber, ki je prav posvaril pred nacionalizmom in njegovim porastom v Evropi. Kako gledate na širjenje nacionalizma pri nas?

Evropa pa tudi Slovenija sta se znašli v težavah zaradi politične in ekonomske sebičnosti. Politična in ekonomska sebičnost je Evropo v prvi polovici 20. stoletja pripeljala v dve svetovni vojni. Samo evropskemu povezovanju se moramo zahvaliti, da smo zdaj že druga generacija v Evropi, ki ni izkusila vojne. Ustanovni očetje Evrope so razumeli, da sodelovanje vsem prinaša več koristi kot pa vojskovanje in okupacija.

Matej Tonin
arhiv
Matej Tonin

Kaj pa status nacionalnih držav?

Rad imam Slovenijo. Pri tem pa se zavedam, da omalovaževanje drugih narodov ni domoljubje. Rešitev je v okrepitvi naše, slovenske samozavesti ter v ohranjanju naše kulture, vere in jezika. Nacionalne države so nekaj, na čemer mora Evropa graditi. Evropa ne sme nikoli postati talilni lonec, kot je to v Ameriki. V Evropi nas mora različnost krepiti. Če ponazorim s svojim primerom: ponosen sem, da prihajam iz vasi, Tuhinjska dolina je moj dom, Slovenija je moja domovina, Evropa pa moja celina.

Kakšno je vaše mnenje o madžarskem premierju Viktorju Orbanu in njegovi stranki Fidesz?

Viktor Orban te ne pusti hladnega. Obstajajo stvari, kjer se z njim ni mogoče strinjati, in so stvari, kjer se z njim lahko strinjaš. Močno podpiram njegova prizadevanja za preprečevanje nezakonitih migracij. Varovanje zunanjih meja je ključno, probleme glede migracij pa je treba reševati tam, kjer nastajajo. Naloga EU je zato stabilizacija področja severne in osrednje Afrike, Bližnjega vzhoda. Za vse begunce v Evropi pa velja: kdor pride k nam na obisk, se mora prilagoditi našemu načinu življenja in sprejeti našo kulturo.

V smislu dobrih odnosov znotraj politične družine bi bilo lepo, če bi SDS omogočila, da z njihovo pomočjo SLS pride do svojega evropskega poslanca.

In glede česa se z g. Orbanom ne strinjate?

Ne podpiram njegove trde roke na področju pravosodja medijev, izobraževanja in pravosodja. Kdor želi zagotoviti, da za vse veljajo enaka pravila igre, ne potrebuje svojih sodnikov, ampak neodvisne. Prav tako mi ni všeč, kar gospod Orban počne v Prekmurju.

In kaj če Viktor Orban ne izpolni zahtev, ki mu jih je postavil Manfred Weber kot vodilni kandidat Evropske ljudske stranke na prihajajočih evropskih volitvah?

Mi zahteve Manfreda Webra podpiramo, zato bomo tudi glasovali za zamrznitev članstva Fidesza v Evropski ljudski stranki. Zamrznitev članstva pušča manevrski prostor in dovolj časa za izpolnitev zahtev.  

Kaj pa če stranka Viktorja Orbana tudi v nekem daljšem časovnem obdobju ne bo izpolnila Webrovih zahtev? Ali bi se v tem primeru strinjali z izključitvijo stranke?

Sem v rednih stikih z vodstvom Evropske ljudske stranke. Prepričan sem, da bomo skupni jezik našli. Vendarle se v Evropi moramo znati pogovarjati …

Nosilka liste NSi za evropske volitve bo Ljudmila Novak. To kaže, da je še vedno pomembna osebnost znotraj stranke, da ima še vedno močan položaj?

Seveda. Je nekdanja predsednica in v stranki še vedno priljubljena. Je nekdanja evropska poslanka, izkušena političarka in zato zelo primerna za to funkcijo. Obeta se, da bo v Evropski parlament prišlo veliko populističnih strank, ki bodo poskušale govoriti o nekih enostavnih rešitvah, ki pa so slabe in neučinkovite. V Bruselj moramo torej poslati najboljše, kar imamo.

Matej Tonin hokejist
arhiv
Matej Tonin hokejist

Kakšen je položaj g. Lojzeta Peterleta znotraj Nove Slovenije?

Prav tako pomemben. Ne nazadnje je bil prvi predsednik KD in je eden od očetov samostojne in neodvisne Slovenije. Zagotovo je najbolj izkušen slovenski evropski poslanec, v evropskih institucijah ima izjemen ugled in pomembne stike, kar je ključno za Slovenijo.

Kaj pa vabilo stranke SLS o skupnem nastopu na evropskih volitvah?

Glede na izsledke zadnjih javnomnenjskih anket bi bilo najbolj logično, da skupno listo oblikujeta SDS in SLS, ki sta si v zadnjem času najbolj sorodni in tudi na številna aktualna vprašanja gledata zelo podobno. V smislu dobrih odnosov znotraj politične družine bi bilo lepo, če bi SDS omogočila, da z njihovo pomočjo SLS pride do svojega evropskega poslanca. 

Kateri so glavni cilji, ki jih mora EU doseči v naslednjih desetih letih?

Če želi Evropa ostati globalno pomemben igralec, so pomembne tri stvari. Najprej moramo poskrbeti za močno gospodarstvo, potem za skupno diplomacijo: vse, kar gre iz Evropske unije, mora imeti en glas. Tretja stvar pa je vojska. Če nimaš vojaške moči, svojih političnih odločitev ne moreš udejanjati – tudi ko gre za varovanje človekovih pravic. Pri Ameriki je jasno, da svojo vojaško moč izkorišča za dosego političnih in gospodarskih interesov. Tudi Kitajska je to razumela in močno krepi svojo vojsko. Rusija enako. Torej, potrebujemo evropsko vojsko.

Torej govorimo o preoblikovanju Evropske unije v nekakšne Združene države Evrope?

Med Evropo in ZDA bo vedno bistvena razlika. Mi nikoli ne smemo biti talilni lonec, ampak moramo ohranjati lastno identiteto narodov. Podpiram pa idejo Združenih držav Evrope, v kateri bi imeli predsednika, vlado, parlament, ki bi bil odgovoren za skupen denar, zunanjo politiko in vojsko, medtem ko bi vsak narod obdržal svoje specifike v kulturi, šolstvu, zdravstvu in podobno.

Kako ocenjujete delo Šarčeve vlade?

Menda delajo dobro, vsaj tako kaže javno mnenje. V parlament razen rebalansa proračuna niso prinesli še nobene resne zakonske iniciative.

Kakšno pa je vaše mnenje?

Čeprav sem iz opozicije, se mi zdi dobro,  da ima vlada visoko podporo, in upam, da bodo to izkoristili za to, da se bodo spoprijeli z nekaterimi resnimi izzivi, ki jih Slovenija ima. Na primer, kot družba se staramo, smo deveta najstarejša družba na svetu. Treba je prilagoditi pokojninski in zdravstveni sistem. Iz države je odšlo ogromno izobraženih mladih; treba je torej vzpostaviti okolje, v katerem bodo mladi lahko dobili svojo priložnost doma.

Predvsem imam v glavi, da se ne bo otroštvo mojih otrok prehitro odvrtelo in da ne bom na koncu samo dedek, ne pa ati.

Kako uskladite družinsko življenje in politiko?

Težko, se pa trudim. Doma imam tri krasne otroke in super ženo. Včasih je kar težko, ker so naše obveznosti razpete od ponedeljka do petka, od jutra do večera, zato se poskušam maksimalno truditi, da vsaj za vikend lahko kakšno uro več preživim s svojimi domačimi. Žena doma podpira vse štiri vogale in brez nje vsega tega ne bi mogel početi. Predvsem imam v glavi, da se ne bo otroštvo mojih otrok prehitro odvrtelo in da ne bom na koncu samo dedek, ne pa ati.

Ali vas v stranki pri tem podpirajo?

Sodelavce ves čas opozarjam, naj mi ne planirajo preveč obveznosti ob sobotah in nedeljah, saj smo vendarle stranka, ki je blizu družinam. Če želimo sporočiti, da je možno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, moramo v prvi vrsti sami dajati dober zgled. Močno podpiram tudi sodelavce, ki imajo družine in majhne otroke, gremo jim na roke pri bolniških odsotnostih, dopustih, uvajanju otrok v vrtec … Služba in problemi počakajo, otroci pa prehitro odrastejo.

Kaj ste ženi podarili ob 8. marcu?

Ženi sem za vse izjemno hvaležen in jo zelo spoštujem. To ji morda premalokrat povem. Za 8. marec je dobila vstopnico za koncert skupine Kvartopirci. Moja žena je njihova velika oboževalka. Zelo sva uživala, predvsem pri bolj nežnih in romantičnih skladbah.

Kakšne so vaše želje za prihodnost?

Želim si, da bi v tej državi gradili več na medsebojnem sodelovanju in dialogu. Takrat, ko se bomo veselili uspeha drugega in se bomo med seboj spodbujali, takrat bo jasno, da je še upanje za Slovenijo.