Zdaj veljavna cena dnevne dovolilnice za spust po smaragdni reki je resnično nizka, posameznik mora zanjo odšteti tri evre, a povišanje cen, ki je v predvideno v pripravah osnutka novega cenika, je astronomsko.

Enormno povišanje

Na medobčinski upravi občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči pripravljajo osnutek o spremembi cen dovolilnic za plovbo po reki, po katerem bi se cene dovolilnic prihodnje leto drastično povišale.

Cena dnevnega dovoljenja bi na primer za kajak narasla za petkratnik, s treh na 15 evrov. Ljubitelji narave in divjih voda za tedensko dovolilnico ne bi več plačali 16, temveč 60 evrov, medtem ko je še lani ta znesek zadoščal za dve sezonski dovolilnici; ta pa bo po novem stala 200 evrov. Cena sezonske dovolilnice bi se tako povišala za neverjetnih 666 odstotkov. Posledično je pričakovati tudi občuten dvig cen dnevnih in letnih dovolilnic za raft.

Kot argument za povišanje cen na občinah pojasnjujejo, da želijo s tem zmanjšati obremenjenost rek in zagotoviti več sredstev za investicije v infrastrukturo vstopno-izstopnih mest, s katerimi bi ponudbo dvignili na višjo raven.

Podatki za lani, ki so nam jih posredovali iz medobčinske uprave, kažejo, da s stroški investicij nimajo prav velikih težav. Lani so za plovbo po Soči in Koritnici na medobčinski upravi skupno prodali 29.842 dovolilnic, so nam sporočili. Tako so zbrali skoraj 177.000 evrov, a se ves denar ni vrnil na reko. Za investicije so namenili okoli 103.000 evrov, medtem ko se je preostanek porazdelil med občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Torej so za investicije porabili 58 odstotkov sredstev, preostanek pa je šel v občinske denarnice.

Če bi višje cene veljale že letos, bi namesto 177.000 evrov samo s prodajo dnevnih, tedenskih in letnih dovolilnic za kajak zaslužili več kot 578.000 evrov. Takšnega donosa se verjetno ne bi branili niti najdrznejši borzni posredniki.

Raftarji ogorčeni

V Gospodarskem interesnem združenju raftarjev (GIZ) Dolina Soče napovedanim spremembam odločno nasprotujejo. »Naše stališče je, da je treba odlok nadgraditi. Predlagamo javno-zasebno partnerstvo, pri čemer bi bile občine lastnice parcel, medobčinska uprava bi opravljala nalogo nadzornega organa in redarske službe, GIZ bi bil upravljavec vstopno-izstopnih mest, v to zgodbo pa bi lahko vključili tudi Zavod Turizem Dolina Soče,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedal predsednik združenja Adis Hrovat. Posoške občine kljub temu napovedujejo, da bodo nadaljevale pripravo osnutka predloga novega odloka, ki bo določil nove cene.

Spori že v preteklosti

Že prejšnja leta je bila medobčinska uprava večkrat tarča kritik, da le pobira denar od dovolilnic, medtem ko v reko in njeno okolico ne vrača sredstev, ki se pridobijo na ta način. »Že leta plačujemo, a se nič ne spremeni. Kje so stranišča ob vstopno-izstopnih točkah, kje so kabine za preoblačenje, koši za smeti in druge stvari?« so se leta 2013 spraševali v GIZ.

Po dveh tragičnih nesrečah na reki Soči, ki sta se leta 2013 zgodili še pred glavno sezono raftinga v Posočju, v eni se je izraelski turist zagozdil pod drevo in utonil, je inšpektor za plovbo po celinskih vodah medobčinski upravi naložil, naj v enem mesecu poskrbi za odstranitev čim več drevja in vejevja iz Soče, ki je za raftarje smrtno nevarno. Sicer je zagrozil z zaprtjem reke za plovbo. Na koncu so strugo in breg vendarle očistili, pred tem pa je bila, kot po navadi, težava pri denarju.