POMAGAJMO MU

Združimo moči in Mihu pomagajmo z všečkanjem njegovega videa na youtubu. To nas nič ne stane, njemu pa lahko olajšamo pot v podjetništvo. Rad bi odprl spletno trgovino.

Prva misel, ki se po navadi utrne, ko pomislimo na slepoto nekoga, je, da je njegovo življenje polno izzivov in ne vedno najbolj preprosto, a 22-letni Miha dokazuje, da živi čisto običajno življenje – polno in doživeto.

Z vidom ima težave že od rojstva – takrat so zdravniki njegovim staršem povedali, da ima sivo mreno in da mu je odstopila mrežnica. Do petega leta je malo videl na obe očesi, potem pa je oslepel na levo oko, pri dvanajstih še na desno.

Dolenjec nam pove, da redno hodi na zdravstvene preglede, a da mu zdravniki vedno znova povedo, da za zdaj njegovih oči ni mogoče pozdraviti. »Glede na to, kako napredujeta znanost in tehnologija, mi bodo nekoč morda vid lahko povrnili, zdaj pa sem se sprijaznil se tem, da pač ne vidim, prilagodil sem se in se ne pritožujem,« nam pripoveduje z optimizmom.

Psiček in računalnik

V primerjavi s tistimi, ki so slepi od rojstva, ima veliko prednost, ker ima o predmetih, ki jih je nekoč že videl, jasno predstavo. »Če mi na primer nekdo reče, da se mimo pelje audi A4, si ta avto lahko predstavljam, tudi ko kdo govori o semaforju, vem, kaj je to. Spomini, ki jih imam, mi zelo koristijo,« razloži in doda, da odkar je povsem oslepel, je njegova zvesta spremljevalka bela palica, s katero prepoznava ovire na poti, njegov še bolj zvesti spremljevalec pa je štirinožni prijatelj – pes vodnik, labradorec Dante.

miha s psom
J.A./Dolejnski list
Dvaindvajsetletnik srčno upa, da se mu uresniči želja, da odpre svojo spletno trgovino.

Veliko svobode Mihi Srebrnjaku dajeta računalnik in druga sodobna tehnologija, kajti ko je enkrat obvladal braillovo pisavo in je na svoj prenosnik priključil posebno napravo, ki se ji reče braillova vrstica, se mu je odprl nov svet. S tem pripomočkom lahko bere prav vse zapise z interneta. Na spletu ima svoj facebook profil, aktiven je na twitterju.

»Že od osnovne šole se rad ukvarjam z računalništvom, zanimata me informatika in tehnologija. Prav zato sem se odločil za poklic tehnika računalništva,« pojasni. Tega je, z zaključkom srednje šole, pred časom tudi dosegel in zdaj si prav na tem področju zastavlja nove cilje, pri doseganju katerih bo uporabljal pridobljeno znanje.

Spletna trgovina

V podjetniške vode s trgovino

Že od osnovne šole ga zanimata informatika in tehnologija. Prav zato se je odločil za poklic tehnika računalništva. Logično nadaljevanje je graditi kariero v tej smeri.

Ena od želja, za katere bi rad, da se uresničijo, je, da bi prejel Holmanovo nagrado. Razloži nam, da je omenjeni projekt namenjen izključno slepim in slabovidnim po vsem svetu, omogoča pa dodatno finančno pomoč slepim osebam za njihove ideje (vsako leto trem slepim izplačajo skupno 25.000 dolarjev nagrade). »Seveda nisem dolgo okleval, ko sem dobil obvestilo, da bo ta izbor tudi letos, in sem prijavil idejo,« pove. Če bi osvojil nagrado, bi denar porabil za vzpostavitev svoje podjetniške ideje – spletne trgovine. Na vprašanje, ali ga ni strah konkurence, saj je spletnih trgovin po svetu že veliko, samozavestno odgovori: »To je že res, vendar si več kot 60 odstotkov Slovencev ne upa naročati stvari iz tujine

Kliknite zanj tudi vi

Med 111 kandidati za letošnjo Holmanovo nagrado je edini Slovenec. »V sklopu projekta je moral vsak posneti kratek video in predstaviti svojo idejo. Da bi se lahko uvrstil v naslednji krog, pa potrebujem vašo pomoč. Poleg sodnikov štejejo tudi ogledi posnetka in všečki na youtubu, če je več všečkov, je seveda to odlična iztočnica za preboj v naslednji krog. Če želite podpreti mojo idejo, si vzemite dve minuti časa in všečkajte moj video,« je zapisal v sporočilo, ki je obkrožilo Slovenijo. Video mu je pomagal posneti prijatelj Luka Plečnik, našli pa ga boste na youtubu, če vtipkate njegovo ime in Holman Prize.

Dolenjcu je uspelo najti tudi delo v sklopu zaposlitvene rehabilitacije in tako je od začetka letošnjega leta razpet med Dolenjim Suhadolom in Trzinom, kar pomeni štiri ure vožnje na dan. Večina ob tej informaciji zavzdihne, Miha pa jim odkimava in pravi: »Imam veliko srečo, da sem našel delo.«