Potem ko smo lani zabeležili rekordno nizko število smrtnih žrtev, bilo jih je 91, se je začetek leta, kar zadeva varnost na cestah, spremenil v pravo nočno moro. Že januar je vzel 10 življenj, februarja je umrlo šest ljudi, marca, do konca meseca je sicer še več kot dva tedna, pa je umrlo že osem ljudi.

Uradna policijska statistika govori o 24 letošnjih smrtnih žrtvah, h katerim bi lahko prišteli še dve, ki jih možje v modrem ne štejejo v statistiko, ker sta se zgodili na zasebnem zemljišču. Pri prvi je žensko na domačem dvorišču povozil njen avtomobil, ko po parkiranju ob izstopu ni zategnila ročne zavore. V drugem primeru je moškemu pri vožnji po klancu navzgor vozilo ugasnilo. Ker mu ga ni uspelo spraviti v pogon, je z ugasnjenim motorjem in odprtimi vrati vzvratno zapeljal navzdol. Pri tem je avto trčil v drevo, voznik je padel iz vozila, avtomobil pa je zapeljal čez njega.

V zadnjih šestih letih je sicer v prvem četrtletju leta na slovenskih cestah v povprečju umrlo 21 ljudi. Lani je januarja, februarja in marca umrlo 14 ljudi, letos pa jih je do zdaj umrlo že 24 ljudi, do konca meseca je še več kot dva tedna.

Mila zima

Letos je med 24 žrtvami kar sedem pešcev. »Tak začetek bi nas moral opomniti, da prometna varnost ni samoumevna in da se trendi lahko zelo hitro obrnejo,« pravijo na Javni agenciji RS za varnost prometa in dodajajo, da prometna varnost ni le štetje žrtev. »Če govorimo o trendih, je treba upoštevati obdobje več let, pri tem pa se izkaže, da se prometna varnost v Sloveniji kljub vsemu konstantno izboljšuje,« poudarjajo.

Glede letošnjega leta ocenjujejo, da gre za preplet več dejavnikov, med drugim je letošnja zima vremensko bolj ugodna, kar je na ceste privabilo tudi več ranljivih udeležencev, kot so pešci, motoristi in kolesarji. Med letošnjimi žrtvami je kar sedem pešcev. »Včasih pride tudi do dogodkov, ki izkažejo nihanja v statistiki, ki se jih ne da niti predvideti niti pojasniti,« na vprašanja glede povečanega števila žrtev odgovarjajo na agenciji za varnost prometa.

Med letošnjimi nesrečami še vedno izstopa podatek o neuporabi varnostnega pasu, saj žrtve v dobrih 30 odstotkih niso bile privezane. Dosledna uporaba varnostnega pasu po navedbah policije zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tudi tveganje za hude poškodbe in za skoraj četrtino tveganje za nastanek lažjih poškodb. »Ne glede na predpisano obvezno uporabo varnostnega pasu je v ospredju še vedno osebna odločitev vsakega posameznika,« poudarja policija.

Agencija za varnost prometa že 14 let uspešno izvaja projekt Pasavček, s katerim spodbuja k uporabi varnostnih pasov ter k pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev med najmlajšimi udeleženci v prometu, ki so nižji od 150 centimetrov. »Opazovanja na terenu so pokazala pozitiven trend, saj se je stopnja pripetosti otrok s 54 odstotkov v letu 2005 zvišala na 94 odstotkov v letu 2018,« pravijo na agenciji. Pozitiven trend beležijo tudi pri drugih potnikih na zadnjih sedežih, a se dobra petina potnikov na zadnjih sedežih še vedno ne pripenja. Agencija ob tem opozarja na dosledno pripetost otrok na zadnjih sedežih in redno uporabo otroških varnostnih sedežev na vseh, tudi na najkrajših poteh.

Varnostni pas tudi na kratkih vožnjah

Moški so sicer po njihovih podatkih redkeje pripeti z varnostnim pasom. Tudi pripetost otrok pri moških voznikih je manj verjetna. Najnižja je uporaba varnostnega pasu na kratkih vožnjah in znotraj naselij, še opozarjajo na agenciji za varnost prometa.