Večina predlogov spremembe pokojninske zakonodaje je popravkov veljavne ureditve, za kakšno korenito reformo ne gre, je ocenila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Ukrepe je povečini pozdravila, med problematičnimi točkami pa je izpostavila zvišanje upokojitvene starosti in predlagano ureditev dvojnega statusa.
Predlogi sprememb pokojninske zakonodaje in zakonodaje s področja trga dela po oceni Jerkičeve "na eni strani predstavljajo korenček, na drugi strani morda tudi nekaj palice". Večino predlogov Jerkičeva pozdravlja, zlasti tiste, ki gredo v smeri dviga odmerne stopnje ter dodatnega dviga pokojnin in morda tudi nadomestil za čas brezposelnosti.
Pri uvajanju nove predlagane upokojitvene starosti 67 let pa bo po njenih besedah potrebne veliko previdnosti. "Ukrep je v predlogih slabo obrazložen in nakazuje na možnost podaljševanja samo za zaposlene, ki ne bodo dopolnili polne pokojninske dobe 40 let," je opomnila.
Tudi nasploh po njenem mnenju ne gre na hitro uveljavljati zvišanja upokojitvene starosti, tudi z vidika zadnjih podatkov o podaljševanju bolniškega staleža starejših od 60 let. "Ne bi bilo prav, da to postane glavna točka sprememb," je dejala.
Nekaj več pozornosti po njenih besedah zaslužijo tudi predlogi sprememb na področju dvojnega statusa. Povečevanje zneska, ki ga prejema zaposleni, ko nadaljuje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, v sindikatih pozdravljajo, saj pomeni stimulacijo za tiste, ki želijo ostati v delovnem razmerju.
Za primere, ko posameznik prekine delovno razmerje, se upokoji in prejema pokojnino, nato pa se ponovno vključi v delovno razmerje, je v predlogu postavljen pogoj, da posameznik izpolni pogoje za upokojitev in je starejši od 63 let. Po besedah Jerkičeve bo tudi o tem, ali je 63 let primerna starost, še tekla razprava.
Nasploh se ukrepi za polnjenje in "praznjenje" pokojninske blagajne Jerkičevi ne zdijo uravnoteženi. Kot je poudarila, je Slovenija edina država, kjer delavci za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo več kot delodajalci. Zato bi bilo po njenem mnenju treba razmisliti o dvigu tega prispevka tudi za delodajalce.
Pri predlogu zakonodaje na področju trga dela sta po njeni oceni problematični točki skrajševanje nadomestila za čas brezposelnosti pri delavcih, starejših od 55 let, in podaljševanje delovnega razmerja za odmero nadomestila z devetih na 12 mesecev. Predlogom, da bi se podaljšala minimalna zavarovalna doba za izplačilo nadomestila za brezposelnost ter da bi se skrajšalo obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let, ni naklonjena. Pričakuje, da se bodo o njih na Ekonomsko-socialnem svetu še pogovarjali in da bodo nato predmet razprave na pogajalskih skupinah. Ekonomsko-socialni svet (ESS) se bo s predlogi seznanil 22. marca, o njih se bodo pogajale delovne skupine in Jerkičeva pričakuje, da bodo z argumenti našli skupne rešitve.
Predloga - minimalno zavarovalno dobo za upravičenost do nadomestila bi s sedanjih devet mesecev v zadnjih 24 mesecih podaljšali na 12 mesecev v zadnjih 24 mesecih, najdaljše obdobje prejemanja nadomestila pa bi bilo 19 mesecev (sedaj 25 mesecev) - sta potrebna širše obravnave, saj sta bila pri zadnjih spremembah zakona o urejanju trga dela vnešena kot korektiv ob spremembah pri odpovednih rokih in odpravninah, je povedala Jerkičeva.
"Poseg v to pomeni poseg v takratni dogovor. Treba bo zelo natančno oceniti, kaj takšna sprememba prinese, sploh ker se uvaja z razlogom izogibanja prevar," je dejala Jerkičeva. Dodala je, da je to, da je na zavodu nekaj posameznikov, ki ne želijo sprejeti zaposlitve, kljub temu da bi jo lahko, stvar sankcioniranja teh posameznikov, ne na splošno vseh. Ekonomsko-socialni svet (ESS) se bo s predlogi seznanil 22. marca, o njih se bodo pogajale delovne skupine in Jerkičeva pričakuje, da bodo z argumenti našli skupne rešitve.
GZS: Ukrepi za večjo aktivacijo brezposelnih dobrodošli
Predvideno zvišanje najnižjega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti je pričakovano, zahtevnejši pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila so dobrodošli, pravijo v GZS. Število prijavljenih brezposelnih namreč kaže na njihovo razmeroma neučinkovito aktivacijo, dodajajo.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zvišanje najnižjega nadomestila pričakovali, ta ukrep je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu. Niso pa jim znane finančne posledice. "Zato pričakujemo, da bo predlagatelj oceno teh posledic dviga v najkrajšem možnem času konkretneje predstavil. Pri tem je treba upoštevati predvsem dejstvo, da smo še vedno v času pozitivne gospodarske rasti, da pa so na obzorju že prvi znaki ohlajanja," so povedali v zbornici.
GZS o predlagani spremembi glede pravice do nadomestila - sedaj je oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, po novem pa bi to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev - pravijo, da so zahtevnejši pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila dobrodošli.
"Trenutno število brezposelnih, ki so prijavljeni na zavod za zaposlovanje, namreč kaže na to, da smo še vedno dokaj neučinkoviti pri ponovni aktivaciji le-teh," pravijo.
V GZS so poudarili pomen ukrepov aktivne politike zaposlovanja za delodajalce. "Vsako dodatno prilagajanje te politike spremembam na trgu dela in aktivnejše vključevanje socialnih partnerjev pozdravljamo," so še povedali.
