Novice Svet24

Facebook

Javnost je predvsem pretresel njegov zadnji zapis. Ta priča o izkušnji, ki mu je precej spremenila življenje, pravzaprav, tako pove sam, ga je zaznamovala in preobrazila za vedno.

»Približno pred enim letom sem doživel eno večjih prelomnic v svojem življenju. S prijateljem in punco smo se odločili za obisk otrok z rakom na pediatrični kliniki. Po študijskih obveznostih smo z manjšimi pozornostmi napolnili dve vrečki in se odpravili. A tam sem doživel šok,« poroča. Nekoliko ga je namreč, ko so prihajali na oddelek, kjer se zdravijo bolni otroci, začelo stiskati pri srcu.

»Pred glavnimi vrati oddelka srečamo očeta, ki odhaja ... To je bil prvi šok. Kar naenkrat se zavem, da pravzaprav nimam problemov. Preseneti me njegova pozitivnost, ta moč, upanje. Nič ne jamra, čeprav bi imel zelo dobre razloge za to. Čakam pri vratih in nočem vstopiti. Ne počutim se spodobnega za obisk otrok. Ne zmorem. Skozi vrata bežno vidim majhno kepico brez las, ki gleda skozi okno ... Noge so se mi tresle, na jok mi  je šlo in v hipu sem se začel zavedati, kaj imam. Počutil sem se bolje kot milijonar, čeprav žalosten,« je iskreno spregovoril o doživljanju obiska bolnih otrok.

Zdravje kot privilegij

Pravi, da je klub vsej žalosti doživel tudi naval zanosa, saj je ugotovil, da ima vse, kar potrebuje, da lahko živi in uresničuje svoje poslanstvo. »Takrat sem si obljubil, da bom ljudem še z večjim veseljem pomagal do zdravja, jih še bolj bodril in spodbujal, da bodo videli, da je skrb za svoje zdravje privilegij oziroma možnost, ki je nima vsak. Ko človek to zares spozna, mu ni težko, ampak z veseljem in hvaležnostjo skrbi za svoj vrtiček zdravja,« je zapisal na facebooku.

Njegov cilj je, tako nam zaupa v pogovoru, ustvariti nekakšen center, v katerem bo ljudem predajal svoje znanje, ki ga že dolgo srka od mnogih mojstrov z različnih področij; kar resonira z njim, vzame za svoje, ostalo odpade, in tako je zgradil filozofijo, za katero stoji in ki se v praksi pri njem pokaže kot zelo dobra. »V svojem centru bi rad širil ideje o zdravju in o tem, kako ga dosegati, s tem, da naj poudarim, da sam zdravja ne dojemam tako, kot ga danes propagira sodobna družba, ki poveličuje fizično aktivnost. To je seveda pomembno, vendar je zdravje še mnogo več. Danes se govori samo še o fitnesih in zdravem življenjskem slogu, močno se poudarja rekreacija, vadba, vendar menim, da je tovrstna 'industrija' zašla v skrajnosti in to zdaj nima več povezave z zdravjem. predstavlja ga na popačen način. Zdravje je mnogo več kot »samo« fitnes in mesečna karta zanj,« je izdelano mnenje mladega Primorca, študenta fakultete za šport.

Osebni arhiv

Nemočni in bolni

Naš sogovornik pravi, da je zdravje mnogo več kot fitnes in mesečna karta zanj. Tudi glede prehrane ima svoje prepričanje.

Že zdaj ima na facebooku osnovano stran, na kateri svetuje ljudem z različnimi težavami. Nanj se z vprašanji obračajo diabetiki, taki, ki trpijo za povišanim holesterolom, visokim krvnim tlakom in ostalimi težavami, ki pestijo današnjega človeka. »Ljudje so namreč zmedeni. V poplavi vseh informacij ne vedo, na kaj naj se oprejo in kaj naj storijo. Tukaj sem jim lahko v pomoč. Predvsem bi rad, da se jih »prime« resnica, ki je, da imajo več kot vidijo oziroma si mislijo. V resnici so močni, družba pa jih predstavlja kot nemočne in bolne, odvisne od tablet in raznih zdravstvenih ustanov. To ne drži,« poudarja.

Prevečkrat jemo

V Slovenijo Anjan Rakar prinaša tudi informacijo o po njegovem mnenju najbolj učinkovitem načinu prehranjevanja, ki ni nov, je le pozabljen. »Tako so se včasih prehranjevali naši stari in prastari starši. V bistvu je ta sistem prehranjevanja ravno obraten od sodobnega, ki propagira pet ali celo več obrokov na dan. Pogosteje kot jemo na dan, toliko več energije je fokusirane v prebavo, če pa damo telesu čas, da se usmeri v obnavljanje, je to zdravje,« pojasni in dodaja, da izhajajoč iz tega največ bolezni izvira prav iz tega, ko telo nima potenciala, da bi se regeneriralo, če ves časa samo prebavlja. »Bodimo kdaj lačni,« svetuje. Tudi sam je, saj večinoma jé le enkrat na dan, kakšen dan pa tudi nič.