Brexit

Kaj vse se obeta 5000 Slovencem in 700 Britancem po 29. marcu

T.L./STA
1. 3. 2019, 11.07
Posodobljeno: 1. 3. 2019, 12.02
Deli članek:

V primeru brexita brez dogovora bodo že takoj največje in povsem praktične spremembe občutili državljani, tako Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji, kot tudi v EU živeči Britanci. Kako za svoje državljane skrbi politika obeh držav?

Profimedia
Brexit bo krepko vplival tudi na državljanske pravice.

Ob izstopu Velike Britanije iz EU, zaenkrat še vedno predvidenem za 29. marec, je precej govora o prihodnjih trgovinskih in političnih odnosih, vendar bodo predvsem v primeru brexita brez dogovora že takoj največje in povsem praktične spremembe občutili državljani, tako Slovenci, ki živijo v Veliki Britaniji, kot tudi v EU živeči Britanci.

Scenarij 1: potrjen ločitveni dogovor

Če Velika Britanija potrdi ločitveni dogovor, so zadeve jasne. V skladu z dogovorom - ki ga britanski parlament še ni potrdil - bo v prehodnem obdobju do konca leta 2020 obseg vseh pravic, ki jih sedaj vsi državljani EU uživajo v Veliki Britaniji, ostal enak.

V tem primeru vsi Slovenci, ki pred dnevom brexita bivajo v Veliki Britaniji (in Britanci v Sloveniji) obdržijo pravice do enake obravnave in bodo za namene zaposlitve, socialnih prejemkov in zdravstvenega varstva in socialnih transferjev obravnavani enako kot doslej. Tudi državne pokojnine bodo ostale nespremenjene.

Po koncu prehodnega obdobja bodo pravice odvisne od statusa posameznika (ali ima v državi gostiteljici zaposlitev, stalno ali začasno prebivališče, ali tam biva na podlagi združitve z družinskimi člani ipd.), dolgoročno pa se bodo državljani EU v Veliki Britaniji oziroma državljani Velike Britanije v EU obravnavali kot državljani tretjih držav.

Zaposleni bodo na primer morali zaprositi za začasno oziroma stalno prebivališče, tisti, ki ne bodo imeli službe oziroma zadostnih sredstev za preživljanje, bodo morali državo v večini primerov po določenem času zapustiti.

Scenarij 2: brexit brez dogovora pomeni spremembo čez noč

V primeru brexita brez dogovora pa je položaj precej bolj zapleten, saj se bodo stvari spremenile dobesedno čez noč in državljani Velike Britanije kjerkoli v EU oziroma državljani držav EU v Veliki Britaniji se bodo od 30. marca šteli za državljane tretjih držav. To bi pomenilo, da takoj izgubijo vse pravice, ki jih sedaj zaradi pravil EU o prostem pretoku štejejo za samoumevne.

Tako bi na primer prenehalo vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj, upokojenci bi si morali na novo urediti zdravstveno zavarovanje, ki se trenutno avtomatsko vzajemno priznava, pravila o dvojnem državljanstvu bi se zelo zaostrila.

Vsaj za študente, ki na dan brexita študirajo v Veliki Britaniji, pa naj bi bilo poskrbljeno tudi v primeru trdega brexita, saj je britanska vlada vnaprej financirala svoj prispevek k programu Erasmus v tekočem obdobju do konca 2020 in si prizadeva, da bi v programu sodelovala tudi po letu 2020.

Kaj pravi Slovenec na Otoku

V sagi o brexitu se "veliko dogaja, a nič se ne spremeni," je dogajanje povzel redni docent na oddelku za politologijo na univerzi v Sheffieldu Peter Verovšek. Po oceni Verovška je glede na sedanje dogajanje na Otoku najverjetnejši scenarij brexit brez dogovora. Za zdaj namreč ne kaže, da bi katera koli od ponujenih možnosti dobila večinsko podporo v parlamentu. "Če parlament nič ne naredi, če se v njem ne izoblikuje nobena večina, se bo 29. marca ob 23. uri po britanskem času oz. opolnoči v Evropi zgodil brexit brez dogovora," je dejal.

Prebivalci na Otoku se na negotovost v zvezi z brexitom odzivajo različno. "Ljudje, s katerimi se pogovarjam, so zaskrbljeni. Nekateri so začeli kupovati dodatno hrano in toaletni papir, da bodo imeli osnovne dobrine, če se 30. marca vse ustavi," pravi Verovšek. A se mu zdi, da večina še verjame, da se bo na koncu vse uredilo.

Sam se je v Veliko Britanijo priselil pred malo več kot dvema letoma, po referendumu junija 2016, kar pomeni, da je med državljani EU, ki bi v primeru trdega brexita utegnili imeti težave. Svojega statusa še ni urejal, temveč se je odločil počakati, kaj se bo zgodilo, tudi zato, ker se postopki za državljane EU spreminjajo in nasploh je v zvezi s tem še nekaj zmede.

Z optimizmom ga navdaja, da britanska vlada v zadnjem času več govori o zagotovitvi pravic državljanom EU ob brexitu brez dogovora. Parlament je v sredo tudi sprejel amandma konservativnega poslanca Alberta Coste, ki zahteva skupno zagotovilo EU in Velike Britanije, da bodo upoštevali pravice Britancev v drugih državah EU in državljanov drugih držav v Veliki Britaniji, določenih v ločitvenem sporazumu, ne glede na izid pogajanj.

Kaj svetuje britansko veleposlaništvo ...

Da bi ljudem olajšali morebitne težave, britansko veleposlaništvo v Sloveniji v Sloveniji živečim Britancem svetuje, naj svoje vozniško dovoljenje še pred 29. marcem zamenjajo za slovensko vozniško dovoljenje (britansko po 29. marcu ne bo več avtomatsko priznano) in naj si uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje preko ZZZS (kar bo upokojence na mesec stalo 30-50 evrov).

Poleg tega se bodo morali rezidenti Združenega kraljestva, ki imajo v Sloveniji drugo nepremičnino, odločiti, ali ne bi raje imeli uradnega prebivališča v Sloveniji, sicer bodo lahko brez vizuma Sloveniji kot vsi državljani tretjih držav preživeli samo 90 dni v 180-dnevnem obdobju.

Čeprav dogovori še potekajo in so trenutno vse možnosti še vedno na mizi, se vse države pripravljajo tudi na najbolj bolečo možnost, brexit brez dogovora. V tem primeru bi bil obseg pravic slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu oziroma britanskih državljanov v Sloveniji odvisen od dvostranskega dogovora med Slovenijo in Veliko Britanijo, pri čemer naj bi bile po neuradnih informacijah vse pravice recipročne.

Ob nedavnem obisku britanskega zunanjega ministra Jeremjya Hunta je bilo podarjeno, da si bosta Slovenija in Velika Britanija prizadevali zaščititi status in pravice državljanov po izstopu in bosta storili vse, kar je potrebno, da se status in pravice državljanov ne bi poslabšali niti v primeru trdega brexita.

... slovenska ministrstva še brez konkretnosti

Slovenija zato že pripravlja zakonodajne rešitve. Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje že poslalo predlog dopolnitev zakona o tujcih, s katerim bi uredili status državljanov Združenega kraljestva po izstopu. Hkrati zunanje ministrstvo vodi medresorsko koordinacijo, v okviru katere poteka tudi pregled zakonodaje, ki bi jo bilo treba spremeniti.

"Po pregledu določil zakonodaje, ki dodeljuje pravice državljanom držav EU, bo potrebnih največ prilagoditev za vsebine v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Trenutno že poteka oblikovanje konkretnih predlogov besedila zakonodajnih sprememb. Realni cilj ostaja njihovo sprejetje še pred izstopom Združenega kraljestva," je sporočilo zunanje ministrstvo.

Vse te zakonske spremembe so nujne le v primeru, da pride do brexita brez dogovora, veljale pa bi le za prehodno obdobje do sklenitve sporazuma o prihodnjih odnosih, v okviru katerega naj bi bila rešena tudi vsa ta vprašanja.

Urejanje pravic in statusa državljanov tretjih držav je načeloma v pristojnosti držav članic. Na ravni EU pa je bila vendarle dogovorjena pravica državljanov Združenega kraljestva do vstopa v EU brez vizumske obveznosti, trenutno pa poteka tudi usklajevanje uredbe na področju socialne varnosti, ki bi državljanom Združenega kraljestva po brexitu zagotovila enako obravnavo v vseh državah članicah.

Kljub temu za obdobje po dejanskem izstopu ostaja nejasno, ali bodo prihodnji odnosi z Združenim kraljestvom urejeni za celotno EU ali pa bodo države članice posamično sklepale sporazume.

Pogajanja o statusu Slovencev na Otoku ne potekajo 

"Ker bi tovrstno sklepanje sporazumov pred dejanskim izstopom lahko prejudiciralo izid pogajanj in utrdilo možnosti izstopa brez dogovora, dvostranska pogajanja med državami članicami in Združenim kraljestvom ne potekajo. Tovrstno dogovarjanje je močno odsvetovala tudi Evropska komisija," pravi slovensko zunanje ministrstvo.

Na Otoku po podatkih slovenske vlade živi okoli 5000 slovenskih državljanov, v Sloveniji pa približno 700 britanskih.

Britansko veleposlaništvo v Ljubljani že od srede februarja organizira serijo pogovorov s tukaj živečimi britanskimi državljani, s poudarkom na postopkih v primeru trdega brexita, slovensko veleposlaništvo pa podoben dogodek v Londonu organizira 4. marca.

Po besedah zunanjega ministrstva je zaenkrat načrtovano samo srečanje v Londonu, ki pa ga bo v živo prenašalo Predstavništvo Evropske komisije, sicer pa podobne informativne dogodke za državljane EU po različnih krajih na Otoku organizira tudi predstavništvo samo.