KMETIJA GOMOL

»V veselje mi je čistiti zaraščene površine, to rad počnem«

M. Leskovšek Svete, Dolenjski list
24. 2. 2019, 14.02
Deli članek:

Kmetija Gregorja Gomola iz Starega Brezja je najvišje ležeča kmetija na Kočevskem, stoji na nadmorski višini 820 metrov, a Gregor temu ne pripisuje posebnega pomena. »Povsod na Kočevskem je približno enako: plitka kraška zemlja, zaraščene površine, dolge zime in ostra klima,« pravi.

mls
Gregor Gomol je hleve zgradil sam. Z mehanizacijo je zelo dobro opremljen.

Staro Brezje je bilo v času kočevskih Nemcev razmeroma veliko naselje. Imelo je 36 hiš, cerkev, dve kapelici. »Razlog je bil verjetno, da so bili tu izviri,« pravi Gregor. Sam je na Kočevsko prišel leta 1990 iz Ljubljane.

Za preselitev v Staro Brezje se je odločil zaradi ponudbe takratnega kočevskega podjetja KGP, ki je v sklopu projekta revitalizacije nameravalo s satelitskimi kmetijami kmetijskega gospodarstva poseliti Kočevsko. »Bili smo zadnji, ki smo prišli, in edini, ki nismo dobili hlevov. Tu so včasih živino s farme samo pasli, hlevov ni bilo,« pravi Gregor in dodaja, da so zato morali hleve in druga gospodarska poslopja, pa tudi hišo, v kateri živita danes z ženo Cvetko Bratuša, zgraditi sami.

POMANJKANJE ZEMLJE

»Ko smo prišli, so nam obljubili nekaj zemlje tudi na ravnini. Obljubljali so nam, da ne bomo imeli težav in da bomo lahko živino z lahkoto prehranili,« pove Gregor. Žal se zaradi razpada Mercatorja – Kmetijskega gospodarstva Kočevje to ni zgodilo, čeprav so, kot priznava, veliko obljub, ki so jih dali ljudem, da bi začeli kmetovati na Kočevskem, tudi izpolnili. A te, njemu dane obljube o lepi zemlji na ravnem, niso. Zato je Gregor sam pred časom kupil kmetijo v Črnem Potoku, kjer ima tudi nekaj gozda, vendar pa se z njim, kot pravi, ne ukvarjajo. Tako danes gospodari na skupno 260 hektarjih zemljišč, od katerih jih ima nekaj več kot 160 v gerkih. Gre za pašnike in travnike, ki jih ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč. »Stalno čistimo nove površine. Da se lahko orje, je vsega skupaj le pet hektarjev zemlje,« pravi.

Čeprav je Gregor med tistimi kmeti na Kočevskem, ki imajo v najemu največ skladovih kmetijskih zemljišč, pravi, da je velika težava njihove kmetije pomanjkanje zemlje, kjer bi lahko pridelali krmo. Težava, ki pomembno vpliva na njihovo poslovanje, je tudi, da nimajo vodovoda. »Devet mesecev imamo pitno vodo iz izvorov, poleti pa imamo težave,« pojasnjuje. Vodovoda si sami ne morejo napeljati, a upajo, da se bo tudi to nekoč uredilo. Še posebno ker najmlajša hči, ki obiskuje turistično šolo, razmišlja, da bi poleg kmetije imeli tudi turizem. »Za to pa je potrebna voda,« pove Gregor in doda, da ker nimajo vode, tudi predelave mleka ne morejo imeti. Pred časom so sicer poskusili, da bi poleg mlečne proizvodnje imeli tudi sirarno, a prav zaradi težav z vodo niso prav dolgo vztrajali.

mls
Gregor že skoraj od samega začetka kmetuje ekološko.

TEŽAVE Z DIVJADJO

Trenutno imajo 130 glav živine – 70 krav dojilj in 60 telic. »Bike damo takoj stran,« pravi Gregor in dodaja, da večjega števila govedi ne morejo imeti. Do zdaj so je imeli največ 150 glav, saj jih več ne morejo prehraniti. »Pozimi imamo težave s hrano,« pojasnjuje. Vzrok za to je predvsem divjad. »Meritve so pokazale, da je popašenost prvega odkosa od 40 do 60 odstotkov,« dodaja. So pa, kot pravi, pridelki presenetljivo dobri. »Od pet do sedem ton na prvem odkosu,« navaja podatek meritev v kletkah. Res pa je, kot dodaja, da so bile kletke postavljene na lepših površinah.

Poskušali so že ograditi tudi celotno kmetijo, a so bili v borbi s košutami premagani. 

LESNI SEKANCI

»V veselje mi je čistiti zaraščene površine. To rad počnem,« dodaja sogovornik. Z ustreznimi stroji za čiščenje so opremljeni že 15 let in so imeli včasih, ko so še delali za farme, tudi zaposlenega traktorista, tako kot imajo zdaj zaposlenega delavca za delo v hlevu. Izključno s čiščenjem Gregor na leto pripravi pet tisoč kubičnih metrov lesnih sekancev. »Včasih smo imeli težave z odkupom,« pravi in dodaja, da odkar Melamin odkupuje sekance od okoliških kmetov, težav nimajo več, na Kočevskem pa se zaraščene površine tudi bolj čistijo, kot so se prej.

»Dokler niso prišle subvencije, je bilo težko. Še posebno v prvih letih,« pravi o kmetovanju, ki se mu kljub temu ni odpovedal in se mu tudi ne namerava – vsaj dokler mu bo služilo zdravje in bo lahko delal, kar pomeni, da namerava kmetovati tudi še čez pet let, ko se bo lahko upokojil.