In prepričani smo, da boste tudi vi – skupek prinaša dovolj zanimivega, dovolj novega, dovolj svežega. Kar skočite na glavo in si privoščite.

Zadnjič so vas veliko spraševali, kako je igrati proti Jamesu Hardnu, ki se je zdaj že izenačil z drugim najboljšim dosežkom v zgodovini pri zaporednih tekmah z več kot 30 točkami. Kaj ste jim povedali?
Nekateri igralci so preprosto neustavljivi; lahko se pogovarjamo le o tem, ali jim otežiš delo in nato na malce slabši večer zaradi tega zgrešijo kakšen met več, ustaviti pa se jih ne da. Harden je nedvomno eden takšnih in v Ameriki so ti igralci tako velika zgodba, da dobijo še kaj zraven.

Ste še vedno pri tisti akciji, ko je bil ob vašem gostovanju v Houstonu pri 26 točkah ter bi mu minuto in pol pred koncem morali dosoditi osebno napako v napadu, namesto tega pa so jo dosodili vam v obrambi?
Glejte, tista akcija ni bila posebej pomembna za razplet tekme. Je pa jasno, kot vedno poudarjam, da je Harden pač Harden in da bo take sodniške piske dobil. Zagotovo je bila osebna napaka v napadu, morda bi po njej prišel do 30 točk ali pa ne, ampak tako pač je.

Po drugi strani pa je Harden igralec, za katerega so v ZDA prepričani, da ga posnemate, da ste mu podobni, se od njega učite?
Vsekakor imajo prav, res je tako. Ne samo ta korak nazaj, o katerem mnogi govorijo, še kar nekaj je prijemov in potez, ki sem jih pobral pri njem in jih zdaj skušam izpopolniti. Tudi izsiljevanje prekrškov oziroma prihajanje v položaje, v katerih zapiskajo prekršek nad teboj.

Zdi se, da v tej zgodbi nasprotni igralci postajajo zelo grobi z vami?
Nedvomno je tako, a sem vedel, da se bo stopnjevalo, in bil na to pripravljen. Vem, kako gredo stvari v tej igri, in s tem nimam težav. Vse je kul, naj bo kar tako, se bom prilagodil.

Se vam zdi sezona naporna, čutite utrujenost po vseh tekmah?
Zagotovo je precej drugače kot v Evropi in lagal bi, če bi rekel, da se mi ne pozna. Drugače je, tekem je precej več in mnoge so bolj naporne, ritem, v katerem si sledijo, pa je sploh nekaj posebnega.

Na zadnjih tekmah imate veliko težav s tem, da se znajdete v kar precejšnjem zaostanku, nato zaigrate bolje; enkrat ste pripravili preobrat, večkrat vam ni uspelo?
Nedvomno je tako, verjetno smo po vseh teh pretresih in menjavah nekoliko utrujeni, tako da nam bo prav prišel oddih, ki sledi. Težko je, če se znajdeš v zaostanku. Seveda je preobrat zabaven, če ti uspe, a ne uspe velikokrat, sploh pa ne na zaporednih tekmah.

Je zdaj, ko smo prišli do All-Star vikenda, razočaranje zaradi tega, ker ne boste zaigrali na glavni tekmi, večje, kot je bilo, ali ste že preboleli?
Kar je bilo, je bilo. Zdaj to vidim predvsem tako, da v primeru nastopa na tisti tekmi ne bi mogel oditi na počitnice. Lahko bi malce predahnil, tako pa imam dovolj prostih dni, da odpotujem. In to me zelo veseli, čeprav je bila seveda moja velika želja igrati tudi v nedeljo. Želel sem si in o tem veliko razmišljal, ko se je nakazovala realna možnost, toda zdaj je, kar je, in to ima tudi svojo pozitivno stran.

Je skrivnost, kam jo bosta mahnila z dekletom?
Ni skrivnost. Za teksaške razmere ne greva daleč – tukaj zraven, bi rekli. Na počitnice greva v Mehiko in tega oddiha se res veselim.

Ko ste prišli v ZDA, ste že bili zvezdnik, nato pa so šle stvari v tem pogledu še precej dlje. Kako občutite pritisk javnosti, medijev, pokroviteljev? In kako se s tem spoprijemate?
Po eni strani je vse to super. Le kako ne bi bilo? Po drugi pa je seveda zelo težko, saj onemogoča normalno življenje. Povsod te prepoznajo, nikamor ne moreš brez prošenj za fotografiranje, podpisovanje. Dve skrajnosti sta, kar je logično.

Slovenski navijači pa so izrazili upanje, da bosta skrajnosti še bolj izraziti in da se bodo vaše zvezdniške težave stopnjevale še naslednjih dvajset let?
Razumljivo, da je to njihova želja. Saj če na stvari pogledamo realno, je seveda tudi moja. Brez takega pritiska ne gre, jaz pa si želim enako kot navijači – narediti čim večjo kariero.

Kaj pa pritisk medijev, pokroviteljev? Verjetno je ogromno takih, ki si želijo, da bi se promovirali z vami, z vašo podobo?
Sploh v zadnjem času je res noro. Mnogi so me spraševali za razne zadeve, imamo veliko različnih ponudb, a s tem se bom ukvarjal po sezoni. Takrat se bom odločil, kako in kaj, zdaj sem osredotočen le na košarko.

Proda se ogromno vaših artiklov, zadeva resnično cveti, vi pa se ne oblačite v te stvari, temveč imate drugačne kose oblačil.
Seveda. Oblečem pač, kar mi je všeč. Ne bi maral promovirati samega sebe in svoje majice. Ne vidim smisla.

Na spletu ste največ pozornosti vzbudili z majico z napisom »Živim v Teksasu, narejen pa sem v Sloveniji«. Od kod ideja?
Čisto po naključju sem nekaj gledal na facebooku, videl to zadevo, si jo nabavil in se v njej pokazal. To je vse.

S katerimi soigralci se največ družite tu v Dallasu, kateri kolegi iz ekipe so vam najljubši?
Vsi igralci so res super, to mislim najbolj iskreno. Verjetno se največ družim z J. J.-jem Bareo – sprva zato, ker sem se bolje počutil v špansko govoreči družbi, a se mi tudi sicer zdi, da imava največ skupnega in da sva si najbolj blizu.

Njegova poškodba vas je verjetno prizadela in ga pogrešate na treningih, na igrišču?
Pogrešam ga v vseh pogledih. Je izjemno izkušen, izjemno inteligenten igralec, ki je bil za nas zelo pomemben na igrišču, čeprav ni začenjal v začetni peterki. Še kako bi ga potrebovali, skrbi tudi za odlično vzdušje, žal pa mi ga je tudi kot prijatelja, kajti hudo mi je, da se je tako grozna poškodba zgodila ravno njemu.

Dallas zdaj več kot očitno moštvo za prihodnje sezone gradi okoli vas in več kot očitno tudi upošteva vaše želje. Mar to pomeni, da sodelujete v tovrstnih pogovorih?
Lahko vam povem, da sva se z Markom Cubanom že nekajkrat pogovarjala o tem, koga bi imeli, koga ne, zakaj da in zakaj ne. Zelo sem vesel, da lahko sodelujem tudi na tak način; to je zame velika pohvala in veselim se naslednjih sezon.

Očitno je Porzingis prišel tudi po tem ključu, kajti videti je, da se odlično razumeta, da se veliko zabavata, imata sijajen odnos?
Vsekakor je tako, poznam ga že od prej in med nama je bilo vedno nekaj pozitivnega.

Povedal nam je, da se bolj veseli naslednje sezone v Dallasu kot povratne tekme Slovenija – Latvija.
Bomo še videli, kako bo, če bo do te tekme kdaj prišlo. (smeh)

Kadarkoli govorite o njem, se smejite, enako velja zanj. Veliko se smejita tudi, kadar sedita skupaj na klopi in kadar skupaj trenirata. Španci pravijo, da mu pravite Kris, očitno je med vama še nekaj več. Tudi njegove besede o vas so bile izjemno izbrane.
Kris je res super dečko, v družbi z njim se počutim odlično. Zelo sem bil vesel, pravzaprav srečen, ko sem izvedel, da prihaja. In mislim, da je bil srečen tudi on. To pa je tisto, kar se kaže na najinih obrazih. In pa to, da se rada šaliva, zbadava drug drugega.

Potico, ki ste jo dobili od Slovencev v Clevelandu, ste verjetno že pojedli, menda jo imate radi. Kdaj vas čaka prva domača?
Želel bi si zaigrati v končnici, seveda. Veliko se govori o naslednji sezoni, toda seveda me še vedno močno zanima tudi ta in bilo bi lepo, če bi potica lahko počakala. Play-off je moja velika želja, čim prej bi rad zaigral tam in upam, da se bo izšlo že letos.

Luka Dončić
Reuters
»Vsi igralci so res super, to mislim najbolj iskreno.«

Ko ste postajali polnoletni, so bile vaše želje osvojiti naslov evropskega prvaka s Slovenijo, naslov evropskega prvaka z Realom in narediti izpit za avto – vse se vam je hitro izpolnilo. Kaj je želja v pričakovanju konca najstništva, torej 20. rojstnega dneva?

Vsekakor prstan lige NBA. Ni potrebe po ovinkarjenju.

Nekateri sedanji in nekdanji košarkarji Dallasa so dejali, da se sestavlja ekipa, ki bi lahko bila sposobna tudi takih stvari. Se s tem strinjate?
Se strinjam in verjamem. Vsi mislimo, da smo na pravi poti in da bo na nas kmalu treba resno računati v vseh pogledih.