Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sicer dejala, da je varuh z delom policije na splošno zelo zadovoljen, saj upošteva vsa njegova priporočila. Tudi iz poročila za zadnjih šest let njenega mandata, ki ga bodo javnosti predstavili prihodnji teden, je razvidno, da je med neuresničenimi priporočili varuha najmanj tistih, ki se nanašajo na delo policije, je poudarila.
Tokratno poročilo o nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji po njenih besedah "zagotovo ne gre jemati kot očitka na delo policije, ampak kot željo za še boljše delo v konkretnih primerih".
Ugotovitve ob nenapovedanem obisku dveh policijskih postaj
Vodja državnega preventivnega mehanizma Ivan Šelih, ki je sicer zadolžen za področje policijskih postopkov, je na današnji novinarski konferenci spomnil, da so na osnovi pričevanj in očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov, ki so jih izpostavljale nekatere nevladne organizacije in mediji, v juniju lani nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika. "Ob obisku smo pogrešali bolj resno oz. natančno obravnavo okoliščin vsakega posameznika, na način, da bi ta odpravil dvom oz. očitek, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito ali jo je celo podala, pa je bila preslišana," je dejal Šelih.
Varuh je že tedaj predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin tujcev, vključno z njihovimi izjavami, da bi to dopuščalo kasnejši vpogled v delo policistov.
Ministrstvo za notranje zadeve je v odgovoru povedalo, da bi to pomenilo dodatno administrativno breme, zato temu ni bilo posebej naklonjeno, je dejal Šelih, a dodal: "Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka in policisti delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez velikega dodatnega administriranja postopek vodili na način, da bi ta dal odgovor na kasnejše vprašanje, ali je tujec imel namen zaprositi za mednarodno zaščito."
Vzroke za padec števila prošenj iščejo tudi v policijskem delu
Varuh je pregledal tudi statistiko in ugotovil občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v in po juniju. Menijo, da gre vzroke za padec števila prošenj iskati v samem policijskem delu.
Policija vztraja, da v celoti spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Medtem pa velika razlika med številom izraženih namer in dejanskih vlog za mednarodno zaščito ter prosilcev za azil, ki živijo v azilnem domu, po njihovih navedbah kažejo na zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije.
S tem so se na policiji odzvali na sporočilo Varuha človekovih pravic, da obstaja možnost, da pri delu s tujci na južni meji prihaja do nezakonitega zavračanja oziroma izgona tujcev na Hrvaško.
Policija je v odzivu na spletni strani navedla, da se je v minulem letu srečala "z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij preko t. i. balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite".
Od 8804 oseb, ki so lani nedovoljeno vstopile v Slovenijo, jih je 4265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2875 oseb, ostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Na današnji dan se v azilnem domu nahaja 317 tujcev. "Navedeni podatki dodatno potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije," so prepričani v policiji.
Policisti v Črnomlju so tako maja 2018 obravnavali 379 oseb, od katerih jih je skoraj 98 odstotkov podalo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Mesec kasneje je ta delež znašal le še 3,15 odstotka, pa tudi v mesecih do konca lanskega leta ni bil nikoli večji od 40 odstotkov.
Čeprav je bilo število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, pa je ministrstvo navedlo, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, "lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom", je povedal Šelih.
Ob tem je poudaril, da bi bilo ravnanje policistov, na podlagi katerega bi tujca, ki bi želel zaprositi za mednarodno zaščito, odstranili iz države, ne da bi ugotovili, ali je do zaščite upravičen, nezakonito. Policisti so namreč dolžni tako namero zabeležiti. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policije.
Varuh pa na podlagi obstoječe dokumentacije ni mogel ne potrditi, a tudi ne ovreči, da je bila nekaterim osebam kljub temu, da so izrazile namen za mednarodno zaščito, onemogočena obravnava v postopku, ki je namenjen ugotavljanju upravičenosti do mednarodne zaščite.
Ob tem je Šelih še dodal, da tudi sledenje protokolom in sporazumu o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev, in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave.
Kaj predlaga varuh
Varuh tako predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe v smeri zagotavljanja pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite.
Prav tako je predlagal sprejetje ukrepov, s katerimi bi bolj dosledno dokumentirali vse okoliščine policijskih postopkov s tujci, vključno z njihovimi izjavami. To bi po navedbah varuha tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev.
Policisti pa lahko že zdaj brez dodatnega administriranja postopke vodijo in beležijo tako, da je mogoče ugotoviti, ali tujec v obravnavi morda želi izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, je dejal Šelih.
Tudi v primerih, ko je odločitev o vrnitvi izvedena v kratkem roku od časa pridržanja, je po opozorilu varuha pomembno, da policisti zagotovijo osebam s potrebo po mednarodni zaščiti ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo. Omogočiti jim morajo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil. Če to želijo, jim morajo to tudi omogočiti, navaja varuh.
Državni preventivni mehanizem pri varuhu, ki ga vodi Šelih, pa je septembra lani nenapovedano obiskal policijske postaje Črnomelj, Metlika in Ilirska Bistrica. Pri tem je priporočil, da policija izvede ustrezna usposabljanja na področju identifikacije prosilcev za azil. Sprejme naj tudi smernice, navodila in priporočila, kako naj se takšna identifikacija v postopkih izvaja in ustrezno dokumentira.
Policijo je tudi pozval, da zagotovi nove, ustrezne in terminološko pravilne prevode vseh informacij za tujce v policijskih postopkih.
