Slovenski evroposlanci iz Evropske ljudske stranke (EPP), največje skupine v Evropskem parlamentu, so se različno odzvali na opravičilo predsednika parlamenta Antonia Tajanija za izjave v Bazovici, ki so razburile slovensko in hrvaško javnost. Poslanci iz vrst SDS ter Franc Bogovič opravičilo sprejemajo, Lojze Peterle pa ne.

Tajani je v nedeljo na oz. ob robu nedeljske slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija".

Evropski poslanci iz vrst SDS Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver so v odzivu, objavljenem v ponedeljek na spletni strani SDS, zapisali, da so zaskrbljeni nad nedeljsko izjavo predsednika Evropskega parlamenta. Ob Tajanijevi izjavi o italijanski Istri pa so povzeli odziv predsednika SDS Janeza Janše, da je Istra toliko italijanska kot je Furlanija - Julijska krajina slovenska.

Zver, Tomčeva in Šulinova so v skupnem odzivu še zapisali, da so sprejeli Tajanijeva pojasnila in opravičila ob začetku plenarnega zasedanja v Strasbourgu, v katerih je zatrdil, da njegova izjava nikakor ne more biti razumljena kot nacionalistična ter dodaja, da se je vedno zavzemal za sožitje Italijanov, Hrvatov in Slovencev.

Tomčeva pričakuje dodatna pojasnila na ravni politične skupine EPP

Poslanka Romana Tomc je danes še menila, da so besede predsednika Evropskega parlamenta, ki se nanašajo na ozemeljsko celovitost Slovenije in Hrvaške, nesprejemljive. "Takšne nepremišljene izjave po nepotrebnem vnašajo nemir, posebej ker je to poglavje zgodovine med Italijo in Slovenijo zaključeno," je poudarila. V nadaljevanju Tomčeva pričakuje dodatna pojasnila in odkrit pogovor tudi na ravni politične skupine EPP. 

Na sestankih politične skupine EPP so v ponedeljek in danes že obravnavali Tajanijeve izjave in, kot so sporočili poslanci iz vrst SDS, se nanje kritično odzvali. Na problematičnost Tajanijevih izjav je na sestankih skupine EPP opozoril tudi Franc Bogovič (SLS). 

Ta je nesprejemljivost ravnanja predsednika parlamenta izpostavil tudi v ponedeljek ob začetku plenarnega zasedanja. Tajanija je opozoril, da je uporaba besed, kot so italijanska Istra in italijanska Dalmacija, povsem nesprejemljiva, saj je spomin na grozote fašističnega režima v okupiranem delu Slovenije in Hrvaške po prvi svetovni vojni še preglobok. Za opravičilo se je Tajaniju zahvalil in ga sprejel. 

Peterle: Ne njegov govor, ne napol opravičilo ne moreta prispevati k miru

Opravičila pa ne sprejema Lojze Peterle (NSi), čeprav je v njem priznal tudi slovenske in hrvaške žrtve. Kot je v današnjem sporočilu za javnost ocenil Peterle, se predsednik parlamenta namreč ni opravičil za svoje besede, ampak za napačne razlage. "Ne njegov govor, ne napol opravičilo ne moreta prispevati k miru," je poudaril Peterle. 

Tajanija pa je pozval, da se v svojstvu predsednika Evropskega parlamenta ali v kateremkoli drugem v prihodnje vzdrži takih nastopov. Peterle je ocenil, da je bil Tajanijev govor ob bazoviških fojbah predvolilen ter da je šlo za nastop italijanskega politika za avtoriteto predsednika Evropskega parlamenta. 

Tomčeva pa je opozorila še na "izjemno populističen odziv" na Tajanijeve izjave, ki po njenem podpihuje sovraštvo in razdor. Kot je dodala, podpira strpno in k spravi usmerjeno politiko, ki enako obravnava vse žrtve totalitarnih sistemov.

Bandelj: Tako visok funkcionar, kot je Tajani, ne bi smel priti v Bazovico

V krovnih organizacijah slovenske manjšine v Italiji obsojajo izjave italijanskih predstavnikov na nedeljski slovesnosti v Bazovici ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Obžalujejo tudi nestrpnost, ki so ji Slovenci v Italiji priča vsako leto, odkar se obeležuje ta praznik, ne glede na barvo vlade v Rimu.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj je povedal, da Slovenci v Italiji ostro obsojajo dogajanje v Bazovici. Izjave vrha italijanskih državnih oblasti na slovesnosti je označil za negativne in zelo žaljive. Pri tem je še posebej izpostavil Tajanija.

"Tako visok funkcionar, kot je Tajani, ne bi smel priti v Bazovico in pridigati, ne da bi vedel, kakšna je zgodovina," je bil odločen Bandelj. Kot je dodal, Tajanijevo opravičilo sicer sprejema, a do vsega skupaj sploh ne bi smelo priti. Ko gre za dogajanje v Bazovici, pa Bandelj, ki se je slovenskim predstavnikom zahvalil za ponedeljkove ostre odzive, še posebej ne sprejema navedb, da smo Slovenci genociden narod.

Marsič: Nestrpnost in skorajda sovražnost do Slovencev že stalnica

Organizacijski tajnik pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) Marino Marsič je medtem povedal, da ob dnevu spomina vedno na plan stopita nestrpnost in skorajda sovražnost do Slovencev. To je že neke vrste stalnica, vse odkar v Italiji obeležujejo ta praznik, ne glede na to, katera vlada je na oblasti v Rimu, je povedal Marsič.

"Vsako leto je slabše," pa je menil Bandelj in ocenil, da je bilo letošnje dogajanje "popolnoma izven vse ravni". Prihod dveh oz. treh tako visokih italijanskih predstavnikov v Bazovico predsednik SSO vidi tudi v luči letošnjih volitev v Evropski parlament. Vzdušje je bilo načrtovano vnaprej, je ocenil, pri čemer je spomnil tudi na predvajanje filma o pobojih fojbah Red Land - Rosso Istria v zadnjih mesecih, kar je omenil tudi Marsič.

"Hudo je, da je v Italiji fašizem po zakonu pojmovan kot kaznivo dejanje, dejansko pa se nanj požvižgajo tudi javne institucije in sprejemajo tovrstne shode kot nekaj naravnega," je še komentiral Marsič. Pri tem je podobno kot Bandelj še posebej obžaloval dejstvo, da so letos tovrstne izjave prišle iz ust najvišjih predstavnikov države, lokalne oblasti in predsednika Evropskega parlamenta.

Zaskrbljenost je Marsič izrazil tudi zaradi odpiranja sedežev neofašističnega združenja CasaPound v Gorici in Trstu - v Trstu ga je ta stranka, ki sama sebe v odprtem nasprotju z zakonom označuje za fašistično, odprla le malo pred dnevom spomina, 2. februarja. To se dogaja ob skorajda brezbrižnosti lokalne pa tudi državne oblasti in javnosti, je opozoril Marsič.

Na tovrstno dogajanje pa bi po njegovem mnenju vsi gledali z drugačnimi očmi, če bi se naslonili na zgodovino oz. zgodovinsko stroko. Pri tem je navedel poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je preučila obdobje od leta 1880 do 1956. "Dejansko pa se v tem kontekstu povleče na dan samo tisto, kar je funkcionalno za dežurno politiko," je obžaloval.

Na vprašanje, ali je vzdušje do slovenske manjšine slabše, odkar sta na oblasti v Rimu nacionalistična desna Liga in populistično Gibanje pet zvezd, je Marsič odgovoril: "Recimo, da boljše ni." Kot pa je poudaril, je "naša naloga, da ščitimo interes slovenske narodne skupnosti. Imamo željo po institucionalnih odnosih z vsemi. Mi se moramo pogajati, ne glede na barvo vlade."

Bandelj pa je komentiral, da imata Liga in Gibanje pet zvezd notranje probleme in ker gre za "borbene populiste", se to odraža tudi na ozračju do manjšine in seveda v zunanji politiki. Gre za politične igre, krivec pa je recesija v Italiji.

Vse več Slovencev v Italiji glasuje za Ligo

Vso dogajanje sta tako Marsič kot Bandelj obžalovala tudi zato, ker so si predstavniki obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v zadnjih desetletjih prizadevali vzpostaviti življenje v miru, sožitju in prijateljstvu. "Ozračja ne bo lahko spremeniti na bolje," je poudaril Bandelj.

Marsič je sicer priznal, da tudi čedalje več Slovencev v Italiji glasuje za Ligo, saj pač daje odgovore na nekatera vprašanja, ki jih tradicionalne, bolj leve stranke niso znale rešiti. Pri tem je spomnil, da je bil tudi deželni svetnik v Furlaniji - Julijski krajini Danilo Slokar, ki se označuje za Slovenca, izvoljen na listi Lige.

"Dejansko danes glavni nasprotniki Lige nismo Slovenci, temveč migranti iz revnih držav. In tudi naši ljudje verjetno mislijo, da je boljše, da se pred temi priseljenci zaščitimo." Pri tem je omenil tudi gospodarske obljube, ki prihajajo predvsem s strani Gibanja petih zvezd, čeprav sam dvomi, da jih bo mogoče uresničiti.