Ob današnjem srečanju na ministrstvu so v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktik.um opozorili, da na današnjem sestanku niso sodelovali ne predstavniki zaposlenih v primarnem zdravstvu ne predstavniki bolnikov. "Kot da o razmerah v šolstvu ne bi smeli priti do besede učitelji, otroci in starši," so bili kritični.
Družinski zdravniki že dlje poročajo o preobremenjenosti, v nekaterih zdravstvenih domovih vpisujejo več novih bolnikov. V zdravniških sindikatih in drugih zdravniških organizacijah opozarjajo, da povečane obremenitve zdravnikov vodijo v nestrokovno in manj kakovostno obravnavo bolnikov. Ob tem poudarjajo, da niso upoštevani dogovorjeni standardi in normativi.
Minister za zdravje Samo Fakin se je danes pogovoril z direktorji zdravstvenih domov. Priznal je, da je težav veliko, a da je pretirano govoriti o razpadu primarnega zdravstvenega varstva.
Po Fakinovih besedah so ugotovili, da za izboljšanje primarnega zdravstva lahko naredijo še veliko. Med drugim je minister napovedal prenovo obračunskega modela, izboljšanje informacijskega sistema in prenos nekaterih administrativnih obremenitev z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, na primer predpisovanje inkotinenčnih pripomočkov. Direktorji se po njegovih besedah strinjajo tudi s selektivnim nagrajevanjem, torej da bo tisti, ki bo naredil več, tudi dobil višje plačilo.
Ključna točka sestanka pa so bili po ministrovih besedah glavarinski količniki, ki na nasprotne bregove postavljajo ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter zdravniške organizacije. Po oceni Fakina bo potrebna njihova prevetritev, saj da so se v dogovorih v preteklosti znižali prehitro. Prav tako meni, da je potreben dogovor s sindikati o redefiniciji standardov.
O problematiki odklanjanja pacientov
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj je dejal, da je problematika odklanjanja pacientov zelo boleča za bolnike. Po njegovih besedah je pacienta dovoljeno odkloniti le, če je bilo v zdravstvenem domu storjeno vse, da bi zagotovili dovolj zdravnikov, a to kljub temu ni bilo uspešno.
Fakin je ob tem pripomnil, da je treba na problematiko pomanjkanja zdravnikov pogledati tudi z drugega zornega kota. V Sloveniji ima izbranega zdravnika 95 odstotkov prebivalcev. Povprečno pride na zdravnika 1800 bolnikov, vendar jih kakšnih 300 na leto zdravnika sploh ne obišče, ker ga ne rabijo. So pa zdravniki, ki imajo čez 2200 opredeljenih bolnikov in ne govorijo o preobremenitvi, je dejal Fakin.
Število družinskih zdravnikov se povečuje
Vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec je ob tem pojasnil, da se število družinskih zdravnikov povečuje. Trenutno je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Med njimi je veliko mladih zdravnikov, a je hkrati močna tudi skupina zdravnikov, starejših od 55 let. Ob tem je prepričan, da lahko s skrbnim načrtovanjem in usmerjanjem mladih zdravnikov v specializacijo družinske medicine obdržimo ugodne trende. "Obremenitve pa je treba vzeti resno. Zahtevnost dela se povečuje, zdravniki delajo tudi v dežurstvih," je še poudaril Pribaković Brinovec.
