Slovenija

Šef tožilstva zatrjuje, da je bila preiskava na Banki Sloveniji izvedena strokovno

G.G./STA
31. 1. 2019, 13.39
Posodobljeno: 31. 1. 2019, 13.40
Deli članek:

Na vrhovnem državnem tožilstvu ob napovedi tožbe Bruslja proti Sloveniji trdijo, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena v skladu s sodno odredbo in zakonom. Generalni državni tožilec Drago Šketa poudarja, da je bilo delo tožilstva usmerjeno v to, da zagotovi objektivno in strokovno delo policije, kar jim je tudi uspelo.

Bobo
Drago Šketa

Šketa je spomnil na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani novembra 2016, ki je zavrnilo vse zahteve Evropske centralne banke (ECB), in sicer za preklic odredb o hišnih preiskavah, za ustavitev preiskave zaseženih podatkov ter za vračilo zasežene dokumentacije.

"V navedeni odločitvi je sodišče tudi poudarilo, da so bile hišne preiskave v Banki Slovenije zakonite ter da je le tožilstvo tisto, ki usmerja predkazenski postopek in tudi odloča o načinu in obliki sodelovanja z ECB," je povzel in dodal, da je tožilstvo ravnalo v skladu z odločitvijo sodišč.

Po navedbah Škete je tožilstvo v okviru evropskega načela lojalnega sodelovanja ECB ponudilo tudi konkretne oblike in načine sodelovanja, "ki so celo presegale upravičenja, ki bi jih ECB imela kot zunanji subjekt, ki ni stranka v postopku, po zakonu o kazenskem postopku". Ob tem pa je poudaril, da tožilstvo "nikakor ni moglo in smelo pristati na zahteve ECB, ki so po vsebini pomenile poseganje v predkazenski postopek".

Ustavno sodišče je maja lani zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB, saj je ugotovilo, da navedena subjekta nista nosilca temeljnih človekovih pravic, zato jim navedene pravice niso mogle biti kršene, je še zapisal Šketa in dodal, da je bilo delo tožilstva vseskozi usmerjeno v to, "da zagotovi nemoteno, objektivno in strokovno delo policije ter da že vnaprej prepreči vsakršne zunanje poskuse vplivanja na delo policije, pri čemer menimo, da nam je to tudi uspelo".

Evropska komisija se je za sprožitev postopka pred Sodiščem EU proti Sloveniji odločila zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, so prejšnji teden pojasnili v Bruslju.

Kot so navedli, so slovenski organi julija 2016 v okviru policijske preiskave proti zaposlenim v Banki Slovenije, ki niso bili povezani z nalogami ECB, v prostorih centralne banke zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. ECB zasega teh predmetov ni predhodno odobrila, njeni poznejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili po navedbah Bruslja neuspešni.