Zaradi povečanega števila te vrste lovci od pristojnega ministrstva pričakujejo sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi omogočali odstrel šakalov. Za zdaj je namreč prepovedan.

Zlati ali navadni šakal, ki spada v družino psov in je po velikosti med volkom in lisico, se je v zadnjih letih razmnožil po vsej Sloveniji, zato ga vse pogosteje videvajo tudi po Slovenskih goricah, v okolici Ptuja, Ormoža, Lenarta in Gornje Radgone.Je izjemno iznajdljiva in prilagodljiva žival, ki se zadovolji z manjšimi glodavci in sesalci, loti pa se tudi srnjadi, zlasti mladičev. Šakal je vrsta, ki dobro izkorišča človeške napake, saj se hrani tudi z mrhovino, ki jo v obliki smeti ljudje vse prevečkrat odlagajo v naravo.

Lovska zveza Slovenije opozarja, da je šakalov v slovenskem prostoru vse več in da to postaja problematično, zato je tudi predlagala uvrstitev šakala med lovne vrste divjadi. S tem namenom že izvajajo monitoring šakala, saj bodo le tako ugotovili, kako velika je populacija. »Rezultati monitoringa bodo podlaga za ustrezne cilje in ukrepe upravljanja s to vrsto. V lovski informacijski sistem Lisjak sporočajo vse podatke o zapaženem šakalu. Tudi lovske družine s področja ptujsko-ormoškega območnega združenja upravljavcev lovišč s tem posredno sodelujejo v raziskovalnem projektu,« so povedali na lovski zvezi.

šakal
STA
Šakal spominja na mešanca med volkom in lisico, vendar prihaja iz rodu psov. Najbolj aktiven je ponoči.

V dosedanjem 23-mesečnem monitoringu so v bazo podatkov vpisali 1307 znakov prisotnosti šakala. Prisotnost šakala je bila zabeležena v 911 zapisih v 130 loviščih.

»Ker se raziskovalni projekt izvaja na območju vse Slovenije, glede šakala na območjih Ptuja in Ormoža težko govorimo o številkah. Lovci pa opažamo, da jih je tudi na tem območju vse več,« pravi predsednik ZLD Ptuj-Ormož Srečko Krope. Po njegovih predvidevanjih jih je verjetno največ v porečjih Drave in Dravinje, kjer so najprimernejši življenjski pogoji za to vrsto. »Večkrat je bil šakal opažen v številnih lovskih družinah na ptujskem in ormoškem območju. Vedno boljše pogoje ima šakal tudi na območju zahodnih gozdnatih Haloz zaradi intenzivnega zaraščanja površin kot posledice opuščanja obdelave vinogradov,« še pravi Krope.