Trgovina z organi

Vas zanima, koliko bi za svojo ledvico dobili na črnem trgu?

P.K.
22. 1. 2019, 19.55
Posodobljeno: 22. 1. 2019, 20.05
Deli članek:

Stiska lahko človeka porine tudi v zelo radikalna dejanja. Nekateri na črnem trgu prodajo svojo ledvico ali kakšen drug organ.

Reuters
Fotografija je simbolična

A ne obstaja samo »prostovoljna« prodaja organov, ta pravzaprav predstavlja manjšino, ampak je precej bolj prisotna »neprostovoljna« – govorimo umorih; kriminalne združbe ljudem na silo vzamejo življenje, da jim potem odvzamejo organe. Te nato za vrtoglave zneske prodajo na črnem trgu.

In ne, to niso zgodbe iz Amerike, ampak se dogajajo tudi v Evropi. Spomnimo samo na eno razvpito razkritje dogajanja na Balkanu. Evropska unija je pred leti namreč javnosti razkrila, da je v posebni preiskavi ugotovila, da so na Kosovu med vojno konec devetdesetih pobijali manjšine, da bi od njih pridobili organe.

Življenje za organ

Kako ta nezakoniti posel cveti oziroma kako razširjena je trgovina z organi, priča tudi statistika, ki globalni kriminal razporedi v lestvico, iz katere je razvidno, katero kriminalno početje njegovim izvajalcem letno prinese največ denarja. Izkazalo se je, da se največ denarja obrača pri preprodaji drog in ponarejanju – 700 milijard letno pri vsakem, sledi nezakonito gozdarjenje, na repu lestvice desetih najbolj dobičkonosnih kriminalnih dejavnosti pa je prav trgovina z organi, pri kateri naj bi se na leto »obrnili« okrog dve milijardi dolarjev.

V ta posel so vpletene predvsem mafije – kriminalne družbe, ki predstavljajo dva bregova: na enem so iskalci in izvajalci – morilci, ki vzamejo življenje posamezniku, da lahko iz trupla poberejo vse organe, ki jih nato preprodajo, na drugem bregu pa se znajdejo posredniki, ki imajo stik s premožneži, saj prav ti predstavljajo glavne odjemalce; le oni si namreč drage organe lahko privoščijo. Sicer pa je iz poročanj različnih tujih medijev, ki so raziskovali črni trg človeških organov, mogoče razbrati, da so kupci večinoma iz ZDA ali Evrope. Trgovina z organi močno cveti v Braziliji, Indiji, Pakistanu in Egiptu, na Kitajskem, v Rusiji in Moldaviji.

Reuters
Mladi in hudo revni Indijci so se odločili prodati svoje ledvice. Kažejo brazgotine, ki so jih pridobili po odvzetju tega organa.

Ledvica Prekmurca

Preplah zaradi trgovanja z organi je pred dobrimi tremi leti vzniknil tudi pri nas. Na spletu se je namreč pojavil oglas 60-letnega očeta iz Prekmurja, ki naj bi zaradi dolgov prek spletnega oglasa za 50.000 evrov prodajal svojo ledvico. Očitno je možakar hitro dobil ponudbo, saj naj bi mu nekdo iz Avstrije zanjo ponudil celo 70.000 evrov. Prekmurec bi, tako je zapisal v oglasu, s prodajo organa poplačal 42.000 evrov dolga. Pristojni, od ministrstva do policije, so nemudoma reagirali, a izkazalo se je, da je bila objava neslana potegavščina.

Tovrstnih oglasov je pri nas razmeroma malo. Pojavi se le tu in tam kakšen, na vsakih nekaj let. Nazadnje smo o podobnem primeru poročali leta 2013. Takrat je obupani Primorec za svojo ledvico želel 10 tisoč evrov. Kot je takrat pojasnil za naš časopis, je bil pripravljen ledvico prodati iz obupa, iz strahu za družino.

Tovrstnega trga pri nas ni, pa so prepričani strokovnjaki. O primerih prodaje svojih organov smo že pred časom govorili z dr. Andrejem Gadžijevim iz zavoda Slovenija transplant. »Pri nas je prodaja organov povsem nemogoča. Zakon je glede tega zelo strog. Ledvico lahko podari samo sorodnik ali oseba, ki je čustveno povezana s prejemnikom,« je povedal Gadžijev.

Se dogaja tudi pri nas

Tudi pri policiji preverimo, ali trgovina z organi pri nas obstaja. »Slovenska policija v zadnjih letih ni zaznala oziroma potrdila sumov kaznivih dejanj v povezavi s trgovino s človeškimi organi,« so nam odgovorili na kratko. Zanimalo nas je še, kakšne so zagrožene kazni za tiste, ki bi se vpletli v to čudno zgodbo. Če gre za hudodelsko združbo, ki bi se okoriščala s preprodajo organov, sta zagroženi kazen zapora od treh do petnajstih let in denarna kazen.

Po nekih statistikah naj bi se letno izpeljalo med 10 in 15 tisoč nezakonitih presaditev. Najbolj iskani organi na črnem trgu pa naj bi bili ledvice, jetra, srce, pljuča in trebušna slinavka. Povpraševanje naj bi bilo tudi za kožo, kosti in celo očesne roženice. Je pa znano, da so ledvice od vseh organov na trgu najcenejše in najpogostejše, saj jih lahko dobijo od živih darovalcev.

Kakšne so cene

Veliko revnih se namreč prostovoljno odloči, da jih bo darovalo in z njimi, take so neuradne ocene, zaslužilo od okoli 120 tisoč do 250 tisoč dolarjev (ZDA). V nekaterih bolj revnih državah so cene nižje in lahko znašajo za ledvico le nekaj tisoč dolarjev. Tudi v Evropi cene niso tako visoke – za ledvico naj bi dobili »le« okoli 20, 30 tisoč evrov.

Kako poteka vse skupaj? Ljudje, ki potrebujejo denar in se odločijo, da bodo darovali ledvico, sami navežejo stik s seli oziroma izvidniki, ki so nekakšni odposlanci kriminalnih združb, in jim ponudijo organ. Sledil naj bi dogovor za obisk pri »njih«, kjer se s podkupljenim zdravnikom izvede poseg, od tam dalje pa organ hitro roma naprej, do njegovega novega imetnika.

Poglejmo še, kakšne so cene preostalih organov. Za jetra naj bi na črnem trgu dobili okrog 150.000 dolarjev, za pljuča okrog 300.000 dolarjev, za srce tudi okrog 300 tisoč, za trebušno slinavko okoli 100 tisoč dolarjev. Cena za 500 mililitrov plazme naj bi znašala 400 dolarjev, za gram kostnega mozga okrog 20.000, za roženico 25.000, za kosti okoli pet do 10 tisoč dolarjev, za ves skelet pa naj bi na črnem trgu plačali okrog 6000 dolarjev.