Bober, največji glodavec pri nas, je zavarovana žival, kar pomeni, da je lov nanj prepovedan. V Sloveniji je veljal za izumrlega, dokler se ni v porečju Krke ob potoku Radulja leta 1998 pojavila prva družina bobrov.

Od takrat se bobri neverjetno hitro širijo po vseh slovenskih vodotokih, a jih le redko vidimo, saj so bolj aktivni ponoči. Zato pa lahko brez težav opazimo njihovo delo – obglodana ali podrta drevesa, luknje in bobrišča iz vej.

Pozimi nad drevje

Bobri podirajo obrežno vegetacijo predvsem pozimi, pri čemer se najraje lotijo rastlin z mehkim lesom, kot so vrbe, topoli ali trepetlike, pa tudi iglavcev ali debelejših hrastov in sadnega drevja. Strokovnjaki z zavoda za varstvo narave pravijo, da padla vegetacija povečuje habitatsko pestrost obrežij. Po drugi strani pa se lahko poveča erozija brežin, še posebej tedaj, ko se bobri pridružijo preveč vestnim človeškim čistilcem obrežij. Podrta drevesa lahko tudi ogrozijo mostove.

Rezultate dela teh marljivih drvarjev smo pred kratkim opazovali ob potoku Težka voda od Gotne vasi do Šmihela v Novem mestu, kjer je v zadnjih dveh mesecih padlo kar nekaj dreves, še več pa jih je pošteno oglodanih. O tem, kdo pospravi za »drvarji« in prepreči morebitno škodo na mostovih ali brveh, smo vprašali vodnogospodarsko podjetje VGP Novo mesto.

»Smo koncesionar na vodotokih in delamo v dogovoru z Direkcijo RS za vode, izpostavo Novo mesto. Predložimo ji predlog potrebnih del in odstranimo podrta drevesa, če je potrebno. Včasih dobimo opozorila od občanov, sicer pa imamo tudi svoje nadzornike vodotokov, ki pregledujejo potoke redkeje in večje vodotoke pogosteje. Kadar je res nevarno, drevesa odstranimo hitreje, sicer pa šele po tem, ko se nabere več dela,« je povedal Anton Hrastar, direktor VGP Novo mesto. Če kdo opazi kakšno podrto drevo, ki bi lahko povzročilo škodo, lahko pokliče na njihov naslov ali pa območno izpostavo omenjene direkcije.

jablana, bober
Arhiv
Jablana bo takole končala svoje življenje

Konec "babybooma"

Ljubiteljski naravovarstvenik Jani Vidmar iz Zbur je za Dolenjski list že pred časom ocenil, da je med bobri prišlo do pravega »babybooma«, vendar meni, da se nam ni treba bati, da jih bo preveč. Da se bo ekspanzija bobrov prej ali slej končala, ko bodo teritoriji porazdeljeni in bo najbrž prišlo do samoregulacije števila populacije, tolaži tudi Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave.

Bobrišče kot mojstrovina

bobrisce___andrej_hudoklin
A. Hudoklin
Bobrišče ob reki Krki

Bober že v sezoni do poldrugi meter dolge veje odvleče v brloge, kjer jih skladišči za zimo, zato ne bo odveč, če ljudje obrezane veje pustijo ob vodotokih. Ta glodavec drevesa podira tudi zato, da zajezi vodotok, da si brusi zobe ter si iz vej in blata zgradi družinski dom. »Bobrišče je prava mojstrovina, ki je včasih visoka tudi več kot dva metra in dolga več kot sedem metrov. V zgornjem delu bobrišča, nad gladino poplavne vode, je suha kamra, kjer samica koti mladiče (konec maja, op. p.). Družino tvorijo samica in samec ter še najmanj dve generaciji potomcev, skupno do 15 osebkov,« je razložil Hudoklin.

Naravovarstveniki še poudarjajo, da bober s svojim drvarstvom ustvarja ugodne habitate za veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk ter nevretenčarjev. Pomemben je tudi za vidro, ki uporablja njegove brloge in za jezovi lovi ribe. Res pa je, da so v zadnjih letih, ko so se bobri močno razširili, nejevoljni pribrežni lastniki. Motijo jih velika bobrišča, jezovi, zaradi katerih so njihovi travniki bolj močvirnati, udiranje obrežne zemlje zaradi brlogov, seveda pa tudi podiranje obrežne vegetacije.

Kazen za uničenje

V zadnjih letih smo že poročali o požiganju bobrišč in nastavljanju strupa na obrežja, pri čemer velja poudariti, da uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah zavestno uničevanje bobrišč (podobno kot gnezd ptic, mravljišč, osirjev, brlogov ...) opredeljuje kot kaznivo dejanje. Predvidena kazen za posameznika za tak prekršek po zakonu o vodah znaša od 400 do 1200 evrov.