Slovenske reke

Kaj se zgodi, ko se avstrijski sneg stali?

M.V.
18. 1. 2019, 19.55
Deli članek:

V Avstriji je po dveh tednih vendarle nehalo snežiti, a imajo tamkajšnji prebivalci še veliko dela z odstranjevanjem snega. Toda nevarnosti še ni konec..

Profimedia
Neverjetne količine snega. Strehe so morali očistiti, saj je prišla nova pošiljka.

Krajem ob Dravi še vedno ni šlo iz spomina leto 2012, ko je proti Mariboru zaradi odprtja zapornic na akumulacijskih jezerih avstrijskih hidroelektrarn steklo kar 2900 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je bil najvišji pretok v stotih letih. V Sloveniji so poplave najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posočje in Posavje. Voda je zalila stavbe in ceste ter sprožila več plazov. Končna »bera« so bile poškodbe na več kot 3500 stanovanjskih in 650 gospodarskih objektih ter več kot desetih šolah. Se lahko scenarij letos ponovi?

Trenutno večje nevarnosti ni
Na predvečer vremenskih sprememb so reke po Sloveniji imele majhne pretoke. Danes čez dan pa se je vodnatost rek v večjem delu države prehodno povečala. Dopoldne so naraščale reke v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ponekod so dosegle srednje pretoke. Naraščanje rek je sicer odvisno tudi od meje sneženja.

Spomladi druga zgodba

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) so nam povedali, da bi trenutno večja količina snega na severni strani alpskega grebena v Avstriji v primeru izrazite odjuge z dežjem lahko povečala pretok Mure. Njeni levi pritoki do Gradca se namreč deloma napajajo s tega območja. »Tak dogodek je verjeten ob koncu zime, spomladi ali celo v začetku poletja,« so pojasnili na Arsu. Ker se porečje Drave na avstrijskem Koroškem nahaja na južni strani alpskega grebena in je tam za zdaj količina snega precej manjša, v trenutnih snežnih razmerah ni pričakovati večjega vpliva na vodnatost Drave. Kot so povedali na Arsu, je počasno taljenje zaželeno, saj prek daljšega in postopnega napajanja rek in podzemnih vodonosnikov poskrbi za zadostno vodooskrbo.