Finančna in gospodarska kriza, ki se je v Sloveniji močneje začela kazati pred 10 leti, je občutno zarezala v gospodarsko strukturo. Slovenski BDP je tako v realnih številkah šele predlani dejansko dosegel predkrizno raven, zato mnogi govorijo o izgubljenem desetletju. Je pa gospodarstvo v tem času dobilo bolj zdravo strukturo.
Podvojeno število brezposelnih
Kriza v Sloveniji je prinesla občutno rast brezposelnosti. Število registriranih brezposelnih se je več kot podvojilo in v začetku 2014 doseglo skoraj 130.000. V zadnjih letih se razmere na trgu dela pospešeno izboljšujejo, vse večja težava pa postaja pomanjkanje nekaterih kadrov. Velik izziv je medtem doseči hitrejšo rast produktivnosti.
Število registriranih brezposelnih se je v 2009 hitro povečalo in nato na vrhuncu v začetku 2014 naraslo na skoraj 130.000. To je bilo okoli dvakrat toliko kot v času pred krizo. V 2014 je nato število z vmesnimi nihanji začelo postopno upadati, izboljševanje razmer pa se je pospešilo v 2016 in 2017 ter se nadaljevalo tudi v 2018. Ob koncu leta je bilo število registriranih brezposelnih pri 78.534, povprečje leta pa pri 78.474.
Tudi za prihodnja leta napovedi govorijo o dodatnem izboljševanju na trgu dela, tako da naj bi število registriranih brezposelnih do 2021, če ne bo velikih negativnih šokov, upadlo na predkrizno raven, brezposelnost pa naj bi padla pod naravno raven. V Sloveniji obstaja namreč veliko strukturnih in dolgotrajno brezposelnih oz. težko zaposljivih oseb, za aktivacijo katerih bodo potrebni dodatni ukrepi aktivne politike na trgu dela.
Veliko podjetij ob takšnem razvoju dogodkov na trgu dela že poroča o pomanjkanju ustrezno usposobljene delovne sile, kar postaja pomemben omejevalnik pri izvedbi njihovih načrtov.
Po kriznem padcu v zadnjih letih sicer spet narašča tudi število delovno aktivnih, stopnja zaposlenosti pa je predlani presegla predkrizno raven. Zaposlenost je naraščala tudi lani in v tretjem četrtletju z 1,022 milijona zaposlenih dosegla najvišjo raven v 23 letih oz. odkar državni statistični urad zbira te podatke.
Čeprav je stopnja zaposlenosti celo nekoliko višja od evropskega povprečja, pa je Slovenija kljub izboljšanju v zadnjih letih precej slabša pri zaposlenosti starejših delavcev, torej tistih v skupini od 55 do 64 let. Predlani je bila tako z nekaj manj kot 43-odstotno stopnjo zaposlenosti v tej skupini za nekaj več kot 14 odstotnih točk pod povprečjem EU in med najslabšimi državami v uniji. Hitrejši napredek beleži Slovenija pri aktivaciji mladih na trgu dela, kjer je stopnja brezposelnosti mlajših od 25 let okoli polovico nižja kot v evrskem območju.
St. zaposlenosti (%) Št. delovno aktivnih Št. registr. brezposelnih* 2008 73,0 879.257 63.216 2009 71,9 858.171 86.354 2010 70,3 835.039 100.504 2011 68,4 823.967 110.692 2012 68,3 810.001 110.183 2013 67,2 793.597 119.827 2014 67,7 797.792 120.109 2015 69,1 804.637 112.726 2016 70,1 817.209 103.152 2017 73,4 845.454 88.648
* povprečje leta
Vir. Surs, Zavod RS za zaposlovanje
St. registr. brezposelnosti (%)* St. anketne brezposelnosti (%)* 2008 6,7 4,4 2009 9,1 5,9 2010 10,7 7,2 2011 11,8 8,2 2012 12,0 8,9 2013 13,1 10,1 2014 13,1 9,7 2015 12,3 9,0 2016 11,2 8,0 2017 9,5 6,6
* povprečje leta
Vir. Surs, Zavod RS za zaposlovanje
Rast plač se je za nekaj let ustavila
Rast plač se je v kriznih letih umirila in se v letih 2012 in 2013 povsem ustavila. Plače so začele spet občutneje rasti šele v 2017 in 2018, ko naj bi rast bruto plač presegla tri odstotke, trend pa se bo po napovedih nadaljeval in celo nekoliko okrepil tudi v naslednjih letih. Pri tem pa analitiki domačih in tujih ustanov, ki objavljajo makroekonomske projekcije, poudarjajo, da rast plač ne bo bistveno presegla rasti produktivnosti in tako ne bo poslabševala konkurenčnosti gospodarstva.
Podatki za obdobje od 2008 kažejo tudi, da je bila rast plač večja v zasebnem kot v javnem sektorju. Medtem ko so v zasebnem sektorju davek krize plačali predvsem s povečanjem brezposelnosti, pa v javnem sektorju do odpuščanj ni prišlo, število zaposlenih pa se je v nekaterih dejavnostih celo povečalo. So pa zato javni uslužbenci svoje prispevali z več let trajajočimi ukrepi za brzdanje stroškov dela, ki se začenjajo postopno sproščati šele v zadnjih letih.
V letih po 2013 je sicer k realni kupni moči plač prispevala tudi nizka inflacija, ki je bila predvsem zaradi rasti cen energije spet bolj občutna v 2017 in lani, ko je po prvi oceni dosegla 1,4 odstotka.
Sindikati sicer opozarjajo, da povprečna plača ni realen odsev prejemkov delavcev, saj jih velika večina prejema podpovprečne plače. Prav zato je dvig plač trenutno v ospredju njihovih prizadevanj in pritiskov na delodajalce. Delodajalske organizacije se strinjajo, da so plače prenizke, a recept vidijo v tem, da država rast neto plač omogoči z zmanjšanjem obremenitve dela.
Več kot 20-odstoten dvig minimalne plače
Je pa krizna leta zaznamoval več kot 20-odstoten dvig minimalne plače v 2010, ki je razjezil delodajalce. Ti so tako veliki rasti minimalne plače sredi krize pripisali tudi del zaslug za dvig brezposelnosti v nadaljnjih letih, medtem ko so sindikati ves čas opozarjali, da je minimalna plača še vedno pod minimalnimi življenjskimi stroški in da so vanjo vključeni tudi vsi dodatki.
Minimalna plača se je v zadnjih letih nato dvigovala bolj postopno, lani pa je bila pri nekaj manj kot 843 evrih bruto. Letos se bo po zadnjih spremembah zakona o minimalni plači zvišala na 886 evrov, v 2020 pa na 940 evrov bruto.
Nedavno sprejeta zakonska novela ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za izračun minimalne plače, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. bo najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Letna inflacija (%) 2008 2,1 2009 1,8 2010 1,9 2011 2,0 2012 2,7 2013 0,7 2014 0,2 2015 -0,5 2016 0,5 2017 1,7
Vir: Surs
Povpr. mesečna neto plača* Povpr. mesečna bruto plača*
v evrih rast v % v evrih rast v %
2008 899,8 7,8 1391,4 8,2
2009 930,0 3,3 1439,0 3,4
2010 966,6 3,9 1494,9 3,9
2011 987,4 2,1 1524,6 2,0
2012 991,4 0,4 1525,5 0,0
2013 997,0 0,6 1523,2 0,0
2014 1005,4 0,8 1540,2 1,1
2015 1013,2 0,8 1555,9 1,0
2016 1030,2 1,7 1584,7 1,8
2017 1062,0 3,1 1627,0 2,7
* povprečje leta
Vir: Surs
Povpr. mesečna bruto plača-javni sektor (v evrih)* Povpr. mesečna bruto plača-zasebni sektor (v evrih)* 2008 1708 1287 2009 1815 1304 2010 1824 1383 2011 1870 1430 2012 1843 1462 2013 1823 1472 2014 1863 1506 2015 1859 1536 2016 1909 1562 2017 1960 1592
* povprečje leta
Vir: Surs, Uradni list, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ajpes
Bruto minimalna plača (v evrih) 2008 538,53/566,53/589,19** 2009 589,19/597,43*** 2010 597,43/734,15**** 2011 748,1 2012 763,06 2013 783,66 2014 789,15 2015 790,73 2016 790,73 2017 804,96
** prva višina minimalne plače je veljala od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008, druga od 1. marca do 31. julija 2008 in tretja od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009
*** prva višina minimalne plače je veljala do 31. julija 2009, druga do 28. februarja 2010
**** prva višina je veljala do 28. februarja 2010, druga do konca leta
Vir: Surs, Uradni list, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ajpes
Še predlani produktivnost nižja kot v predkriznem 2008
Eden ključnih izzivov za dolgoročni razvoj in gospodarsko konkurenčnost Slovenije je poleg spopada z demografskimi spremembami rast produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu, na katero sta vezana rast plač in povečanje blaginje. Kriza je na tem področju Sloveniji prinesla stagnacijo in celo manjši padec, glede na povprečje EU pa je bila produktivnost v slovenskem gospodarstvu predlani še vedno nižja kot v predkriznem 2008.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega se je sicer v obdobju od 2008 do 2017 zvišala, a še vedno močno zaostaja za povprečjem EU in evrskega območja. Dosega namreč le okoli 63 odstotkov povprečja celotne unije in nekaj manj kot 57 odstotkov povprečja območja skupne valute, zaostanek pa se je glede na predkrizno leto 2008 ohranil.
Dvig produktivnosti in dodane vrednosti je izziv tako za gospodarstvo kot za ekonomsko politiko. Gospodarstvo si je do leta 2025 zastavilo smele cilje doseči 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 milijard evrov izvoza in 2300 evrov povprečne plače na zaposlenega, zato pa pričakujejo ukrepanje države na področjih od davčne politike pa vse do politike priseljevanja.
Med potrebnimi ukrepi tako v gospodarstvu kot v ekonomskih ustanovah med drugim omenjajo ukrepe za rast naložb podjetij v nove proizvodne zmogljivosti ter nove tehnologije in digitalizacijo - podjetja namreč kljub bistveno izboljšanem finančnem položaju in visoki ravni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti po mnenju številnih še ne vlagajo toliko, kot bi lahko.
Med ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, so še dvig naložb v raziskave in razvoj, ki so v deležu od BDP od 2,60 odstotka v 2013 predlani padle na 1,93 odstotka, pri čemer za ciljnim enim odstotkom BDP močno zaostajajo predvsem javne naložbe, dodatno izboljšanje razmer na trgu dela z dvigom stopnje zaposlenosti starejših delavcev in aktivno politiko zaposlovanja za zmanjšanje števila dolgotrajno in strukturno brezposelnih, spremembe v izobraževalnem sistemu, da bo ta bolje sledil potrebam gospodarstva, in ukrepe za davčno razbremenitev dela za spodbujanje zaposlovanja mladih strokovnjakov in in preprečevanje njihovega odhoda v tujino.
Produktivnost dela na zaposlenega (% povprečja EU) Produktivnost dela na opravljeno uro dela (% povprečja EU) 2008 83,5 83,8 2009 79,9 79,0 2010 79,4 78,2 2011 80,6 80,3 2012 80,0 79,8 2013 80,3 78,9 2014 81,2 78,9 2015 80,5 77,9 2016 80,5 79,7 2017 81,0 81,5
Vir: Eurostat
Bruto DV na zaposlenega (v evrih)* Povprečje EU (v evrih) Povprečje območja evra (v evrih) 2008 34.759 55.079 61.492 2009 33.694 52.917 60.581 2010 34.107 55.506 62.638 2011 35.594 56.951 64.164 2012 34.854 58.247 64.834 2013 35.643 58.850 65.863 2014 36.893 60.247 66.991 2015 37.758 62.818 68.678 2016 39.091 62.418 69.398 2017 40.136 63.276 70.861
* gospodarstvo in javni sektor
Vir: Eurostat
