Finančna in gospodarska kriza, ki se je v Sloveniji močneje začela kazati pred 10 leti, je občutno zarezala v gospodarsko strukturo. Slovenski BDP je tako v realnih številkah šele predlani dejansko dosegel predkrizno raven, zato mnogi govorijo o izgubljenem desetletju. Je pa gospodarstvo v tem času dobilo bolj zdravo strukturo.

Podvojeno število brezposelnih

Kriza v Sloveniji je prinesla občutno rast brezposelnosti. Število registriranih brezposelnih se je več kot podvojilo in v začetku 2014 doseglo skoraj 130.000. V zadnjih letih se razmere na trgu dela pospešeno izboljšujejo, vse večja težava pa postaja pomanjkanje nekaterih kadrov. Velik izziv je medtem doseči hitrejšo rast produktivnosti.

Število registriranih brezposelnih se je v 2009 hitro povečalo in nato na vrhuncu v začetku 2014 naraslo na skoraj 130.000. To je bilo okoli dvakrat toliko kot v času pred krizo. V 2014 je nato število z vmesnimi nihanji začelo postopno upadati, izboljševanje razmer pa se je pospešilo v 2016 in 2017 ter se nadaljevalo tudi v 2018. Ob koncu leta je bilo število registriranih brezposelnih pri 78.534, povprečje leta pa pri 78.474.

Tudi za prihodnja leta napovedi govorijo o dodatnem izboljševanju na trgu dela, tako da naj bi število registriranih brezposelnih do 2021, če ne bo velikih negativnih šokov, upadlo na predkrizno raven, brezposelnost pa naj bi padla pod naravno raven. V Sloveniji obstaja namreč veliko strukturnih in dolgotrajno brezposelnih oz. težko zaposljivih oseb, za aktivacijo katerih bodo potrebni dodatni ukrepi aktivne politike na trgu dela.

Veliko podjetij ob takšnem razvoju dogodkov na trgu dela že poroča o pomanjkanju ustrezno usposobljene delovne sile, kar postaja pomemben omejevalnik pri izvedbi njihovih načrtov.

Po kriznem padcu v zadnjih letih sicer spet narašča tudi število delovno aktivnih, stopnja zaposlenosti pa je predlani presegla predkrizno raven. Zaposlenost je naraščala tudi lani in v tretjem četrtletju z 1,022 milijona zaposlenih dosegla najvišjo raven v 23 letih oz. odkar državni statistični urad zbira te podatke.

Čeprav je stopnja zaposlenosti celo nekoliko višja od evropskega povprečja, pa je Slovenija kljub izboljšanju v zadnjih letih precej slabša pri zaposlenosti starejših delavcev, torej tistih v skupini od 55 do 64 let. Predlani je bila tako z nekaj manj kot 43-odstotno stopnjo zaposlenosti v tej skupini za nekaj več kot 14 odstotnih točk pod povprečjem EU in med najslabšimi državami v uniji. Hitrejši napredek beleži Slovenija pri aktivaciji mladih na trgu dela, kjer je stopnja brezposelnosti mlajših od 25 let okoli polovico nižja kot v evrskem območju.

      St. zaposlenosti (%)   Št. delovno aktivnih   Št. registr. brezposelnih*

2008                  73,0                879.257                       63.216
2009                  71,9                858.171                       86.354
2010                  70,3                835.039                      100.504
2011                  68,4                823.967                      110.692
2012                  68,3                810.001                      110.183
2013                  67,2                793.597                      119.827
2014                  67,7                797.792                      120.109
2015                  69,1                804.637                      112.726
2016                  70,1                817.209                      103.152
2017                  73,4                845.454                       88.648

* povprečje leta

Vir. Surs, Zavod RS za zaposlovanje

      St. registr. brezposelnosti (%)*  St. anketne brezposelnosti (%)*

2008                               6,7                              4,4
2009                               9,1                              5,9
2010                              10,7                              7,2
2011                              11,8                              8,2
2012                              12,0                              8,9
2013                              13,1                             10,1
2014                              13,1                              9,7
2015                              12,3                              9,0
2016                              11,2                              8,0
2017                               9,5                              6,6

* povprečje leta

Vir. Surs, Zavod RS za zaposlovanje

Rast plač se je za nekaj let ustavila

Rast plač se je v kriznih letih umirila in se v letih 2012 in 2013 povsem ustavila. Plače so začele spet občutneje rasti šele v 2017 in 2018, ko naj bi rast bruto plač presegla tri odstotke, trend pa se bo po napovedih nadaljeval in celo nekoliko okrepil tudi v naslednjih letih. Pri tem pa analitiki domačih in tujih ustanov, ki objavljajo makroekonomske projekcije, poudarjajo, da rast plač ne bo bistveno presegla rasti produktivnosti in tako ne bo poslabševala konkurenčnosti gospodarstva.

Podatki za obdobje od 2008 kažejo tudi, da je bila rast plač večja v zasebnem kot v javnem sektorju. Medtem ko so v zasebnem sektorju davek krize plačali predvsem s povečanjem brezposelnosti, pa v javnem sektorju do odpuščanj ni prišlo, število zaposlenih pa se je v nekaterih dejavnostih celo povečalo. So pa zato javni uslužbenci svoje prispevali z več let trajajočimi ukrepi za brzdanje stroškov dela, ki se začenjajo postopno sproščati šele v zadnjih letih.

V letih po 2013 je sicer k realni kupni moči plač prispevala tudi nizka inflacija, ki je bila predvsem zaradi rasti cen energije spet bolj občutna v 2017 in lani, ko je po prvi oceni dosegla 1,4 odstotka.

Sindikati sicer opozarjajo, da povprečna plača ni realen odsev prejemkov delavcev, saj jih velika večina prejema podpovprečne plače. Prav zato je dvig plač trenutno v ospredju njihovih prizadevanj in pritiskov na delodajalce. Delodajalske organizacije se strinjajo, da so plače prenizke, a recept vidijo v tem, da država rast neto plač omogoči z zmanjšanjem obremenitve dela.

 Več kot 20-odstoten dvig minimalne plače

Je pa krizna leta zaznamoval več kot 20-odstoten dvig minimalne plače v 2010, ki je razjezil delodajalce. Ti so tako veliki rasti minimalne plače sredi krize pripisali tudi del zaslug za dvig brezposelnosti v nadaljnjih letih, medtem ko so sindikati ves čas opozarjali, da je minimalna plača še vedno pod minimalnimi življenjskimi stroški in da so vanjo vključeni tudi vsi dodatki.

Minimalna plača se je v zadnjih letih nato dvigovala bolj postopno, lani pa je bila pri nekaj manj kot 843 evrih bruto. Letos se bo po zadnjih spremembah zakona o minimalni plači zvišala na 886 evrov, v 2020 pa na 940 evrov bruto.

Nedavno sprejeta zakonska novela ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za izračun minimalne plače, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. bo najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

        Letna inflacija (%)
2008                    2,1
2009                    1,8
2010                    1,9
2011                    2,0
2012                    2,7
2013                    0,7
2014                    0,2
2015                   -0,5
2016                    0,5
2017                    1,7

Vir: Surs

        Povpr. mesečna neto plača*             Povpr. mesečna bruto plača*
                 v evrih  rast v %                       v evrih  rast v %
2008               899,8       7,8                        1391,4       8,2
2009               930,0       3,3                        1439,0       3,4
2010               966,6       3,9                        1494,9       3,9
2011               987,4       2,1                        1524,6       2,0
2012               991,4       0,4                        1525,5       0,0
2013               997,0       0,6                        1523,2       0,0
2014              1005,4       0,8                        1540,2       1,1
2015              1013,2       0,8                        1555,9       1,0
2016              1030,2       1,7                        1584,7       1,8
2017              1062,0       3,1                        1627,0       2,7

* povprečje leta

Vir: Surs

      Povpr. mesečna bruto plača-javni sektor (v evrih)*   Povpr. mesečna bruto plača-zasebni sektor (v evrih)*

2008                                                1708                                                   1287
2009                                                1815                                                   1304
2010                                                1824                                                   1383
2011                                                1870                                                   1430
2012                                                1843                                                   1462
2013                                                1823                                                   1472
2014                                                1863                                                   1506
2015                                                1859                                                   1536
2016                                                1909                                                   1562
2017                                                1960                                                   1592

* povprečje leta

Vir: Surs, Uradni list, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ajpes

      Bruto minimalna plača (v evrih)

2008           538,53/566,53/589,19**
2009                 589,19/597,43***
2010                597,43/734,15****
2011                            748,1
2012                           763,06
2013                           783,66
2014                           789,15
2015                           790,73
2016                           790,73
2017                           804,96

** prva višina minimalne plače je veljala od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008, druga od 1. marca do 31. julija 2008 in tretja od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009
*** prva višina minimalne plače je veljala do 31. julija 2009, druga do 28. februarja 2010
**** prva višina je veljala do 28. februarja 2010, druga do konca leta

Vir: Surs, Uradni list, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ajpes

Še predlani produktivnost nižja kot v predkriznem 2008

Eden ključnih izzivov za dolgoročni razvoj in gospodarsko konkurenčnost Slovenije je poleg spopada z demografskimi spremembami rast produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu, na katero sta vezana rast plač in povečanje blaginje. Kriza je na tem področju Sloveniji prinesla stagnacijo in celo manjši padec, glede na povprečje EU pa je bila produktivnost v slovenskem gospodarstvu predlani še vedno nižja kot v predkriznem 2008.

Bruto dodana vrednost na zaposlenega se je sicer v obdobju od 2008 do 2017 zvišala, a še vedno močno zaostaja za povprečjem EU in evrskega območja. Dosega namreč le okoli 63 odstotkov povprečja celotne unije in nekaj manj kot 57 odstotkov povprečja območja skupne valute, zaostanek pa se je glede na predkrizno leto 2008 ohranil.

Dvig produktivnosti in dodane vrednosti je izziv tako za gospodarstvo kot za ekonomsko politiko. Gospodarstvo si je do leta 2025 zastavilo smele cilje doseči 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, 50 milijard evrov izvoza in 2300 evrov povprečne plače na zaposlenega, zato pa pričakujejo ukrepanje države na področjih od davčne politike pa vse do politike priseljevanja.

Med potrebnimi ukrepi tako v gospodarstvu kot v ekonomskih ustanovah med drugim omenjajo ukrepe za rast naložb podjetij v nove proizvodne zmogljivosti ter nove tehnologije in digitalizacijo - podjetja namreč kljub bistveno izboljšanem finančnem položaju in visoki ravni izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti po mnenju številnih še ne vlagajo toliko, kot bi lahko.

Med ukrepi, ki bi jih bilo treba izvesti, so še dvig naložb v raziskave in razvoj, ki so v deležu od BDP od 2,60 odstotka v 2013 predlani padle na 1,93 odstotka, pri čemer za ciljnim enim odstotkom BDP močno zaostajajo predvsem javne naložbe, dodatno izboljšanje razmer na trgu dela z dvigom stopnje zaposlenosti starejših delavcev in aktivno politiko zaposlovanja za zmanjšanje števila dolgotrajno in strukturno brezposelnih, spremembe v izobraževalnem sistemu, da bo ta bolje sledil potrebam gospodarstva, in ukrepe za davčno razbremenitev dela za spodbujanje zaposlovanja mladih strokovnjakov in in preprečevanje njihovega odhoda v tujino.

      Produktivnost dela na zaposlenega (% povprečja EU)   Produktivnost dela na opravljeno uro dela (% povprečja EU)

2008                                                83,5                                                         83,8
2009                                                79,9                                                         79,0
2010                                                79,4                                                         78,2
2011                                                80,6                                                         80,3
2012                                                80,0                                                         79,8
2013                                                80,3                                                         78,9
2014                                                81,2                                                         78,9
2015                                                80,5                                                         77,9
2016                                                80,5                                                         79,7
2017                                                81,0                                                         81,5

Vir: Eurostat

Bruto DV na zaposlenega (v evrih)*  Povprečje EU (v evrih)  Povprečje območja evra (v evrih)

2008                              34.759                  55.079                            61.492
2009                              33.694                  52.917                            60.581
2010                              34.107                  55.506                            62.638
2011                              35.594                  56.951                            64.164
2012                              34.854                  58.247                            64.834
2013                              35.643                  58.850                            65.863
2014                              36.893                  60.247                            66.991
2015                              37.758                  62.818                            68.678
2016                              39.091                  62.418                            69.398
2017                              40.136                  63.276                            70.861

* gospodarstvo in javni sektor

Vir: Eurostat