Specializacije s področja ginekologije in porodništva je do julija 2017, ko je to prevzelo ministrstvo za zdravje, v skladu s potrebami in starostno strukturo načrtovala Zdravniška zbornica Slovenije. Zaradi petletnega trajanja specializacij in predvidenega upokojevanja v letu 2019 je bilo treba nadomeščanja načrtovati vnaprej.

Število specializacij je lani prvič določilo ministrstvo. Odločitev glede specializacij je temeljila na podatkih, ki jih določa zakon o zdravniški službi, torej potrebe izvajalcev, mreža javne zdravstvene službe, podatki iz registra zdravnikov in potrebe prebivalstva, kot so čakalne dobe in obolevnost.

Za mnenje glede predloga števila specializacij po posameznih specialnostih so bili zaprošeni tudi nacionalni koordinatorji. Podatke sta prispevala tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Kot so spomnili, je število mest za specializacije določeno glede na obstoječe število specialističnih mest, predvidenih potreb v naslednjih petih do sedmih letih, povprečja EU in zmožnosti sistema za sprejem novih specializantov. Ministrstvo stremi k določanju čim bolj stalnega, predvidljivega, uravnoteženega in stabilnega števila mest za specializacije v naslednjih letih, so še opisali potek določanja števila razpisanih specializacij.

Slovenija glede števila specialistov ginekologije in porodništva po podatkih ministrstva sicer presega povprečje EU, in sicer za 0,18 odstotka.

Po podatkih ZZZS je bilo povprečno število opredeljenih žensk na ginekološki tim konec lanskega leta 5033 žensk. Podatki kažejo, da od tega števila ginekologa obišče letno 48-odstotkov opredeljenih žensk.

Na ministrstvu so še pojasnili, da bodo predvideni ukrepi za izboljšanje položaja zaposlenih v družinski medicini veljali tudi za ginekologijo in porodništvo.

Opozorili, da ženske vse težje najdejo ginekologa

Ginekologi so danes namreč opozorili, da ženske vse težje najdejo ginekologa, saj teh primanjkuje, prav tako pa imajo preveliko število opredeljenih bolnic, kar vodi v manj kakovostno obravnavno in daljše čakalne dobe.

Opozorili so tudi na administrativne obremenitve, prav tako pa jih skrbi starostna struktura ginekologov. V naslednjih petih letih bi po njihovi oceni tako lahko zaradi upokojevanja brez svojega ginekologa ostalo 300.000 žensk.

Trenutno stanje se po njihovi oceni ohranja zgolj s prezasedenostjo in pregorelostjo ginekologov. Zato pozivajo k prevetritvi oziroma ponovnemu ovrednotenju podcenjenih in zastarelih glavarinskih količnikov iz leta 1994, upoštevajoč staranje prebivalstva in nova dognanja v medicini.