Kakovost vode so preverili v studencih Gabrovka, Meškov studenec in Skalna klet, iz katerih občani na lastno odgovornost pogosto pijejo vodo ali pa jo odnašajo domov za kasnejšo uporabo.

Iz vsakega studenca so vzorce vzeli v vseh letnih obdobjih. Strokovnjaki omenjenega laboratorija so ugotovili, da glede fizikalno kemijskih parametrov med studenci ni bilo pomembnih razlik in da so bili vsi odvzeti vzorci skladni s kriteriji pravilnika o pitni vodi. Drugače pa je bilo pri mikrobioloških analizah, ki so pokazale, da je imel studenec Skalna klet najboljšo kakovost pitne vode, studenec Gabrovka pa najslabšo. 

Vsi štirje odvzeti vzorci vode iz studenca Skalna klet so bili zdravstveno ustrezni, medtem ko je bil med štirimi vzorci iz studenca Gabrovke zdravstveno ustrezen samo eden. Od štirih vzorcev vode iz Meškovega studenca pa sta bila zdravstveno ustrezna dva. 

Gre za trenutno stanje

Ne glede na laboratorijske rezultate pa je treba po navedbah celjske občine upoštevati, da so rezultati analiz odraz trenutnega stanja kakovosti vode. Strokovnjaki opozarjajo, da območje studencev ni zaščiteno in pod nadzorom, da voda ni obdelana s postopki priprave in da se lahko njena kakovost zaradi kmetijske dejavnosti, divjih odlagališč, prometa in drugih vplivov okolice zelo hitro spremeni. 

Na kakovost vode lahko vplivajo tudi obilne padavine, taljenje snega in druge neugodne vremenske razmere. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano svetujejo, naj se voda iz studencev pred pitje preventivno prekuha. To še posebej velja za vodo iz studenca Gabrovka, v kateri so našli fekalne bakterije, oziroma za vse studence po obilnejših padavinah.