Rekorda za najvišjo snežno odejo in največ zapadlega snega v celotni zimi pripadata Kredarici, kjer so 22. aprila 2001 zabeležili najvišjo snežno odejo, ki je merila kar 700 centimetrov. Šlo je za rekordno zimo v vseh pogledih, saj je v njej na Kredarici zapadlo neverjetnih 16,6 metra snega. 

V sosednji Avstriji se spopadajo z enormnimi količinami snega, samo od torka je v višjih predelih zapadlo okoli meter novega snega. Zaradi obilice snežnih padavin, ki so do zdaj terjale že najmanj 13 smrtnih žrtev, in nestabilne podlage pa se sproža na stotine plazov. Snežna odeja je prekrila Dalmacijo, grško prestolnico, celo predele Turčije in Libanona, medtem ko se Sloveniji za zdaj očitno obeta zima z rekordno malo snega. Razen nekaj snežink, ki naj bi zapadle v noči na četrtek, tudi v prihodnjih desetih dneh, ko prihaja otoplitev, ne moremo pričakovati snežne pošiljke. Kaj se dogaja?

Severni zastoj

Glavni vzrok za odsotnost snežnih padavin je obsežno območje visokega zračnega tlaka (anticiklon), ki se zadržuje nad zahodno Evropo in blokira splošne zahodne višinske vetrove. »Tako imenovana blokada je sicer pozimi dober znak za hladno vreme z možnostjo sneženja pri nas, vendar mora biti ta postavljena na pravem mestu, bolj severozahodno od trenutne pozicije,« pojasnjujejo na vremenskem portalu neurje.si. Trenutna postavitev anticiklona nad Francijo in Veliko Britanijo je namreč po njihovih navedbah Sloveniji preblizu, saj hladni zrak potiska vzhodneje od nas in ta potuje iznad Skandinavije proti jugovzhodni in deloma vzhodni Evropi. Takšni postavitvi meteorologi, kot še navajajo, pravijo severni zastoj, saj takrat nad Slovenijo prevladujejo splošni severni vetrovi, medtem ko lahko na severni strani Alp več dni sneži.

Kako kaže v prihodnje, smo povprašali dežurnega meteorologa na agenciji za okolje Blaža Štera, ki pravi, da za zdaj vsaj do sredine prihodnjega tedna ne kaže na obsežnejše padavine.

nemčija
Reuters
Sneg dela preglavice tudi v Nemčiji.

»Na vzhodu lahko sicer v četrtek zapade nekje okoli tri centimetre snega, medtem ko bo na zahodu in v osrednji Sloveniji večinoma suho. Sprememba vremena se obeta od sredine prihodnjega tedna, ko bodo začeli pihati zahodni in jugozahodni vetrovi, zato ne bo več severnega toka,« je pojasnil meteorolog. Zaradi vetra in višjih temperatur bo vsaj na začetku najverjetneje padal le dež.

Na Kredarici drugi najbolj suh januar?

Obsežnejše snežne padavine so se tako Sloveniji za zdaj izognile. Medtem ko je v Dalmaciji v noči na sredo ponekod zapadlo tudi do 40 centimetrov snega, je na Kredarici trenutno le 30 centimetrov. »Ko je na Kredarici malo snega, so zime suhe, saj je sicer dovolj mrzlo, da bi padal sneg,« je še povedal Šter.

Iz podatkov Agencije RS za okolje za zadnjih 58 let je sicer razvidno, da je povprečna januarska debelina snežne odeje ob najvišji slovenski planinski postojanki na Kredarici znašala 232 centimetrov. V tem času se je le desetkrat zgodilo, da bi bila najvišja snežna odeja nižja od poldrugega metra, le trikrat do zdaj pa je bila nižja od enega metra. Najnižja najvišja višina januarskega snega je bila pod Triglavom leta 1989, ko se je snežna odeja ustavila pri 30 centimetrih, prav toliko snega je trenutno na Kredarici.

Grčija
Reuters
Grško prestolnico je pobelil sneg.

Čeprav so se žičničarji letos veselili zgodnjega začetka sezone, pa s trenutnimi razmerami ne morejo biti zadovoljni, predvsem na višje ležečih smučiščih. Na Voglu so tako na primer do zdaj našteli 34 smučarskih dni, kar je skoraj pol manj kot lani v tem času.
Če se bo podobno vreme nadaljevalo še kakšen mesec, bodo poleg žičničarjev najbolj prikrajšani mladi in tisti malce starejši ljubitelji snega in zimskih radosti. Prav gotovo pa bi bili v tem primeru navdušeni vozniki, saj bi to najverjetneje pomenilo, da zimskih služb letošnjo zimo sneg ne bo presenetil.