Obisk gora pozimi je le za dobre planince z ogromno izkušenj in znanja. Ljudje so sicer po navadi dobro opremljeni, opaža Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor, veliko večja težava je pomanjkanje znanja o uporabi opreme.

A fant, ki je pred kratkim šel na Storžič, je zgrešil že pri opremi. »Mladenič se je sredi dneva odpravil na Storžič po Žrelu in se pri sestopu izgubil. Bil je obut v čevlje, ki so po formatu ustreznejši za sprehod. Na hrbtu je imel nek reklamni nahrbtnik. Ni imel cepina, niti derez. Svetil si je s telefonom,« je o nesrečnem dogodku na spletu pričal eden od članov Gorske reševalne službe (GRS), ki je izgubljenega fanta iskala v hribih, Klemen Belhar.

oprema
Sta
Pozimi je v sredogorju in visokogorju nujno imeti tudi cepin, dereze in lavinski trojček.

Tudi kletvice so padale

Pohodnik se je izgubil, ker je sledil stopinjam hrvaških alpinistov, ki so pot zgrešili že pred njim, a so bili ti opremljeni s pravo opremo in znanjem. »Na srečo se je fant še pravi čas ustavil in poklical GRS. Verjetno je bila to njegova edina prava odločitev,« je še dejal Belhar. »Dostop do fanta je zahteval izpostavljen prehod. Morali smo narediti vrvno ograjo v skali, ki je kar odbijala kline. Počasi je šlo. Za tako delo potrebuješ vztrajnost, poskušanje in nekaj preklinjanja,« je slikovito opisal naporno intervencijo. 

Preden so z nesrečnim pohodnikom prišli na varno, je minilo pet ali šest ur hoje in plezanja. Ker se je reševanje dogajalo v temi, je bilo vse skupaj še toliko zahtevnejše. »Upam, da se bo fant vpisal v tečaj zimske hoje v hribe. Nauk zgodbe? Cel kup jih je. Prava oprema vam lahko reši življenje. Razmere v visokogorju so že zimske. Pozimi ne gre brez cepina in derez. Niti brez znanja. Poleti je tema ob 21., pozimi ob 16. uri. Telefon ni čelna svetilka. Zlasti ko se je treba držati z dvema rokama,« je za konec izpostavil Klemen Belhar iz GRS.

klemen belhar
Facebook
Gorski reševalec Klemen Belhar je opisal, kako so reševali mladeniča, ki je v gore odšel brez primeren opreme.

Kakšna so tveganja

Prav zaradi takih zgodb se PZS in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) trudita ljudi ozaveščati o tem, kako varno v hribe. Nedavno so zato pripravili novinarsko konferenco s praktičnim prikazom opreme in veščin za obisk gora pozimi. Matjaž Šerkezi je opozoril, da so trenutne razmere v gorah zahtevne. Čeprav je snega malo, je zaradi vetra napihan in nastajajo klože, to je zbit, zmrznjen sneg, ki lahko že ob manjši obremenitvi zdrsne po pobočju. Če je na kloži človek, se odpelje skupaj z njo ter se praktično ne more ustaviti.

Prevelika samozavest

Kot je še pojasnil Šerkezi, je zima izjemno kompleksen čas za obisk sredogorja in visokogorja. Grozijo snežni plazovi, dnevi so krajši in številne koče zaprte. »Če nimamo izkušenj, če ne poznamo razmer in ne znamo pravilno hoditi po plazovitem terenu, se lahko hitro zgodi nesreča,« je opozoril in svetoval, naj novinci kljub popolni opremi gore obiščejo le z vodnikom. »Ljudje so po navadi dobro opremljeni, veliko večji problem je pomanjkanje znanja o uporabi opreme,« je poudaril in za konec izpostavil, da so cepin, dereze in lavinski trojček odlični pripomočki, brez katerih pozimi ne smemo v gore. Je pa lahko tudi oprema zelo nevarna, če je ne znamo uporabljati. Lahko nam dvigne samozavest in zaradi nje prekoračimo kritično mejo.«