Zvonko Vukadinovič
STA
Kot nam je povedal Vukadinovič, se na CSD-jih vrstijo odpovedi zaposlenih, ki delovna mesta zaradi preobremenjenosti zapuščajo tudi, če še nimajo nove zaposlitve.

Starši, ki so jeseni prvič poslali svoje malčke v vrtec, so morali praviloma na odločbo o subvenciji vrtca čakati do pozne jeseni. Vmes so dobivali v plačilo položnice, visoke nekaj sto evrov. Študenti, ki so prejemniki štipendij, so morali na odločbe o štipendijah prav tako čakati do jesenskih dni. Reorganizacija ustroja dela centrov za socialno delo je prinesla tudi velike zamude, ki se, namesto da bi se zmanjševale, le še večajo.

Še huje bo

Kot nam je povedala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, naj bi s prvim januarjem centri za socialno delo začeli uporabljati informacijski sistem za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom Krpan. Ta naj bi zaposlene razbremenil. A med testiranjem se je pokazalo, da je v kar 50 odstotkih primerov prišlo do napak, ob tem pa so odkrili še, da številni CSD-ji za delovanje novega sistema sploh nimajo primerne infrastrukture. Zaposleni na CSD-jih, ki so v veliki stiski že zaradi slabo delujočih informacijskih sistemov, ki jih trenutno uporabljajo, se bojijo, da bo uvedba še enega nedelujočega sistema pripeljala do popolnega zloma CSD-jev. »Kaj nam pomaga višja socialna pomoč, če je pa mi človeku ne moremo izplačati, ker sistem ne omogoča obdelave njegove vloge?« nam je potarnala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva.

Zaposleni v stiski

Informacijski sitem Krpan, ki naj bi ga uporabljala celotna državna uprava, izdeluje konzorcij podjetij Marg, Avtenta in APS Plus. Vreden je 3,4 milijona evrov, del sredstev pa bo zagotovila EU. Zaradi tega je pomembno, da bo začel delovati pravočasno. 

Kot opozarja Kuzmanič Korva, so CSD-ji že zdaj kadrovsko podhranjeni, z novimi zapleti bi se delo praktično ustavilo. Zvonko Vukadinovič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, poudarja, da težav ne bo mogoče preprosto rešiti s prelaganjem dela na nižje instance, saj uredba o varstvu podatkov dovoljuje delo z vlogami le tistim, ki so za to pooblaščeni. Zgodbe, ki jih doživljajo zaposleni na CSD-jih, so pretresljive.

»Zaposleni se srečujejo z ljudmi, ki dejansko nimajo od česa živeti. Izčrpali so že vse možnosti in šli od Poncija do Pilata, mi pa jim ne moremo izplačati denarja, ki jim zakonsko pripada, ker ne zmoremo obdelati vloge. Zaposleni delajo nadure, nekateri na skrivaj delo nosijo celo domov, čeprav tega ne bi smeli, saj želijo ljudem pomagati,« razloži Vukadinović.

Z motorko v CSD

Poleg tega, da so zaposleni izpostavljeni stresu zaradi nedelujočega sistema in preobilice dela, pa so pogosto tudi tarče verbalnih napadov. »Zgodilo se je tudi že, da je kdo zagrozil, da bo na CSD prišel z motorko,« pove Vukadinovič in pojasni: »Mogoče se komu to zdi smešno, a socialni delavci, ki so zaposleni v manjših krajih, prebivajo v istem okolju kot njihove stranke in zaradi tega doživljajo velike stiske.«

Krizni sestanek

Na ministrstvu za delo družine in socialne zadeve so seznanjeni s težavami in so v odgovor na kritike navedli, kaj vse so že storili za lajšanje težav na CSD-jih. Za ponedeljek ob osmi uri zjutraj je sklican tudi krizni sestanek, na katerem bodo poskušali poiskati rešitev. Kot sta nam povedala sogovornika, si primarno želijo, da bi uvedbo novega informacijskega sistema premaknili v prihodnost in ga medtem končali ter posodobili infrastrukturo, CSD-je pa kadrovsko okrepili, da bi lahko nadoknadili zaostanke, ki so ne nakopičili tudi zaradi nekaterih neracionalnih potez prejšnjih vlad.