Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca je dvig minimalne plače najpomembnejši korak vlade Marjana Šarca, katere partner je tudi Levica. "Minimalna plača se bo končno odlepila od praga revščine," je poudaril Mesec.

Predlog novele zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer pravi, da je treba področje minimalne plače po mnenju ministrstva nujno urediti, da bodo vsi delavci prejemali pravično plačilo, ki jim bo omogočilo dostojno življenje. "Vsak delavec mora prejemati takšno plačilo, ki mu omogoča dostojno življenje brez socialnih transferjev," je poudarila in dodala, da je približno 6000 zaposlenih prejemnikov socialnih transferjev, kar se ji zdi nedopustno. 

Izpostavila je, da si je ves čas prizadevala, da bi "o tako pomembnem vprašanju, kot je minimalna plača", stekel socialni dialog. Veseli jo, da je na Ekonomsko-socialnem svetu vendarle stekla vsebinska razprava o tej temi. Ob tem je zavrnila očitke delodajalcev, da bo dvig minimalne plače podrl plačna razmerja. Kot je poudarila, Slovenija beleži eno višjih gospodarskih rasti, zato je prav, da to občutijo tudi delavci.

Odbor DZ za delo je v ponedeljek sprejel dopolnili koalicijskih strank k predlogu. Prvo predvideva izločitev dodatkov iz minimalne plače šele s 1. januarjem 2020 in ne že s 1. januarjem 2019, kot predvideva prvotni predlog. Z drugim dopolnilom so predvideli spremembo formule za izračun plače, in sicer tako, da bi bila omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.