Dobro leto po tem, ko je največja opozicijska stranka SDS vložila ustavno obtožbo zoper takratnega premiera Mira Cerarja in pogorela, je stranka v sodelovanju z NSi in SNS zagrozila, da se bodo poslanci državnega zbora ponovno ukvarjali z ustavno obtožbo. Tokrat so predlog napovedali po le 89 dneh delovanja vlade, očitno je nepisano pravilo o 100-dnevnem miru vlade le še relikvija preteklosti. In kakšno resno kršitev je v tem času po mnenju omenjenih strank zagrešil premier Marjan Šarec?

Financiranje šolstva

Ustavno obtožbo naj bi si po pojasnilih omenjenih strank prislužil zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. Ustavno sodišče je namreč že leta 2014 ugotovilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno, neustavna, saj bi morala država uzakoniti 100-odstotno financiranje. Neustavnost bi moral državni zbor odpraviti v enem letu, a se to do zdaj še ni zgodilo. Torej prejšnja vlada, ki je bila operativna 1275 dni, ni bila deležna ustavne pritožbe, čeprav državni zbor v prejšnjem mandatu ni poskrbel za spoštovanje te odločbe ustavnega sodišča, to pa naj bi si Šarec prislužil po 89 dneh.

Iz poročila ustavnega sodišča za leto 2017 izhaja, da država še vedno ni začela spoštovati 12 njihovih odločb glede odprave neustavnosti. Ustavno sodišče je sicer že večkrat opozorilo, da gre za hudo kršitev načel pravne države in delitve oblasti, če se zakonodajalec ne odzove na odločbe ustavnega sodišča.

Pri tem ne gre za odločbe v zadnjih štirih letih, temveč od osamosvojitve dalje. Najstarejša je namreč stara že kar 20 let in se nanaša na protiustavnost določbe zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je določala območje Mestne občine Koper. Nespoštovanje odločb ustavnega sodišča je tako v Sloveniji, ki je po drugem členu ustave pravna država, prej praksa kot izjema.
Poročila ustavnega sodišča kažejo še drugo plat zgodbe. SDS je pod vodstvom Janeza Janše do zdaj vodila dve vladi, v obeh je sedela tudi NSi. Edini celotni mandat, ki ga je opravila njegova vlada, je bil med letoma 2004 in 2008, torej so imeli dovolj časa za odpravo vseh neustavnih določil v slovenskih zakonodaji.

V času prve vlade SDS povečanje števila

»V preteklem letu ne le da zakonodajalec ni odpravil nekaterih neustavnosti, glede katerih je poteklo že več let od izteka roka, ki ga je določilo ustavno sodišče, temveč so se navedenim odločitvam pridružile še nove, glede katerih se zakonodajalec še ni odzval, tako da ponovno beležimo povečanje števila nespoštovanih odločb ustavnega sodišča,« je v poročilu za leto 2007 zapisalo ustavno sodišče.Takrat je bilo nespoštovanih 13 odločb, s katerimi je bila ugotovljena neustavnost zakonov, kar pomeni, da bi moral za spoštovanje poskrbeti državni zbor oziroma vlada kot predlagateljica.

Ko je SDS v začetku leta 2012 prevzela vodenje druge vlade, so bile neupoštevane štiri odločbe, po dobrem letu dni je vlada padla, število neupoštevanih odločb ustavnega sodišča pa ostalo isto. Kljub navedenemu predsednik SDS Janez Janša v času vodenja dveh vlad, ki so skupno trajale pet let in en mesec, ni bil deležen ustavne obtožbe.

SDS bi vložila že četrto ustavno obtožbo

Poleg že omenjene lanske ustavne obtožbe proti takratnemu premierju Miru Cerarju, ki jo je podprlo le 18 poslancev, je SDS do zdaj sodelovala še pri dveh. Prvič leta 1998 proti predsedniku vlade Janezu Drnovšku zaradi tajnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom iz leta 1995, drugič je bil na njihovem tnalu leta 2010 predsednik republike Danilo Türk zaradi odlikovanja nekdanjega šefa tajne politične policije Tomaža Ertla. V času prve vlade pod okriljem SDS je Janez Janša takratnemu predsedniku države Janezu Drnovšku sicer še dvakrat zagrozil z ustavno obtožbo, a do predloga in obravnave v državnem zboru na koncu ni prišlo.

Večina vseh poslancev

Ustavna obtožba je instrument za ugotavljanje kršenja ustave ali hujše kršitve zakona predsednika države ali vlade. Da bi dejansko prišlo do ustavne obtožbe, mora to podpreti večina vseh poslancev, torej 46, zapoveduje zakon o ustavnem sodišču. A to je le prvi korak. V naslednjem ustavno sodišče ugotavlja utemeljenost obtožbe. Obtoženega lahko oprosti, odvzem funkcije pa mora podpreti dvotretjinska večina vseh ustavnih sodnikov.

Ob tem je treba poudariti, da je za vložitev ustavne obtožbe potrebna večina vseh poslancev, torej enaka večina, kot je potrebna v parlamentu za potrditev tako imenovane konstruktivne nezaupnice vlade. Ta je s 46 glasovi potrjena tako, da poslanska večina izvoli novega mandatarja. Tako se postavlja vprašanje, ali bi takšna večina obstajala, zakaj raje ne izvolijo novega mandatarja. Odgovor je zelo kratek: ker ga ne morejo, zato bo morebitna razprava o ustavni obtožbi bolj namenjena poceni politični kampanji na stroške davkoplačevalcev.

Primerjava z ZDA

Institut ustavne obtožbe, s katerim imajo predstavniki ljudstva možnost odstaviti prvega moža izvršilne oblasti, je pogojno primerljiv s postopkom razrešitve  (»impeachment«) v Združenih državah Amerike. Pogojno je primerljiv zato, ker ima ameriški zakonodajalec možnost neposredne odstavitve predsednika ZDA, ki ima v rokah vso izvršilno oblast, v Sloveniji pa o tem dokončno odločajo ustavni sodniki. Da gre za izjemno pomemben in tudi resen instrument opozicije, govori dejstvo, da je bil v ZDA, ki velja za zibelko demokracije, v 242-letni zgodovini proti predsedniku uporabljen le dvakrat – leta 1868 proti Andrewu Johnsonu in leta 1998 proti Billu Clintonu. Oba postopka sta bila neuspešna.