Razburjeni so

Poplave ob reki Dravi grenijo življenja kmetov

V.B. / Štajerski dnevnik
12. 12. 2018, 06.50
Deli članek:

Lastniki kmetijskih zemljišč ob reki Dravi iz občin Duplek, Starše in Hajdina so se organizirali v civilno iniciativo, prek katere bodo skupaj izražali nezadovoljstvo.

Tadej Tement
Oktobrsko poplavljanje reke Drave se na fotografiji vidi tako dramatično.

V.B.
Milan Meznaričl tudi opaža, da se z Dravo dogaja nekaj čudnega.

Povezani kmetje želijo uveljaviti svoje zahteve zaradi škode, ki jim jo povzroča vse bolj pogosto poplavljanje reke Drave, ob kateri imajo svoja kmetijska zemljišča. Od pristojnih v državi zato pričakujejo ukrepe. Poplave na območju Drave se pojavljajo vse pogosteje, zadnje čase že skoraj na dve ali tri leta, zlasti na območju med Mariborom in Ptujem, pa tudi pod jezom v Markovcih do hrvaške meje. Pri tem voda poplavi več kot tisoč hektarjev najrodovitnejših polj, lastnikom pa povzroči škodo, ki jim je nihče ne povrne.

Zamuljena in zamašena

Obdelovalci zemlje, med njimi tudi Marjan Kramberger iz Dupleka, se sprašujejo, kako je mogoče, da je Drava zadnja leta na njihovem območju začenja poplavljati že pri pretoku 1500 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko nekoč tudi pretok okoli 2000 kubičnih metrov ni povzročal škode. Vse to po njihovem mnenju kaže, da se je Drava zarasla in je slabše pretočna.

Tudi dolgoletni poljedelec Milan Meznarič iz Stojncev ob tej reki opaža spremembe. Njegove njive so na območju, kjer reka Drava pogosto poplavlja. »Človek je s svojimi komercialnimi nameni izkoriščal potencial reke Drave in je zato vodo preusmeril v elektrarne, stare rečne struge pa nihče ne vzdržuje več. Prvih 15 let sicer nismo imeli nikakršnih problemov, danes pa je stara struga reke Drave popolnoma zaraščena, zamuljena in zamašena,« opozarja Meznarič. Obenem opaža, da pri večjih nalivih reka staro strugo zapusti in dere po kmetijskih površinah, odnaša rodovitno zemljo in povzroča veliko škodo.

Voda po njivah

V iniciativi zato menijo, da je treba povečati pretočnost Drave, vendar pa so spremembe ob strugi zaradi Nature 2000 na tem območju omejene. Kmetje zato zahtevajo, da se jim škoda povrne, saj kot pravijo, »si nismo mi izmislili Nature 2000 in tega, da se voda razliva prav po naših njivah«. Opozorili pa so tudi, da Natura 2000 tudi ne velja brezpogojno. Izpostavili so namreč 10. člen, kjer piše, da omejitve ne veljajo, kadar je ogroženo življenje ali premoženje.

V najkrajšem času bo iniciativa sklicala vse odgovorne, od kmetijskega ministrstva do upravljavcev voda in Dravskih elektrarn Maribor, od katerih bo terjala jasne odgovore, kdo bo poravnal nastalo škodo in kdo bo saniral ceste in dovoze do kmetijskih zemljišč. Kot pravijo, mineva že mesec dni od poplav in še vedno so nekatere poti do njihovih parcel neurejene.

Poglobitev ne pride v poštev

Za odgovore o reševanju te težave smo se obrnili na Direkcijo za vode, kjer pojasnjujejo, da je Drava poplavljala že v preteklosti. »Res pa je, da se struga Drave po izgradnji hidroelektrarn Zlatoličje in Formin intenzivneje zarašča, saj pri manjših pretokih večji del leta po strugi teče le ekološko sprejemljiv pretok.« Posledično se na njej vsakoletno izvajajo vzdrževalna dela, s katerimi se zagotavlja potrebna pretočnost struge. Na predlog iniciative, da se struga poglobi, pa odgovarjajo: »To bi bil neprimeren ukrep, s katerim bi povzročili veliko težav, saj bi lahko poškodovali obstoječa bočna zavarovanja.«

V načrtu imajo tudi pripravo predloga zakona, s katerim bi bili lastniki zemlje na stalnem poplavnem območju, vse dokler sanacija območja Drave ne bo opravljena, deležni odškodnin. S tem bi si povrnili škodo, kot pravijo lastniki, pa gre pri tem za majhne zneske. Njihov cilj nikakor ni priti do odškodnin, temveč predvsem sanacija reke. Kmetje s tega območja od države tudi pričakujejo, da bo odškodnino za škodo, ki se pojavlja ob reki, terjala od sosednje Avstrije, saj tamkajšnji upravljavec hidroelektrarn po njihovem mnenju prav tako nosi del odgovornosti.