Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.  Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.

Odbor DZ za delo je sprejel dopolnili koalicijskih strank k predlogu novele zakona o minimalni plači. Prvo predvideva izločitev dodatkov iz minimalne plače šele s 1. januarjem 2020 in ne z 2019, drugo pa omejitev formule za izračun minimalne plače tudi navzgor. Levica se je pri glasovanju o prvem vzdržala, pri drugem je bila proti.

O čem so razpravljali 

V koaliciji so po navedbah poslanca LMŠ Aljaža Kovačiča v zadnjih dneh potekale intenzivne razprave tudi s predstavniki gospodarstva, dvakrat je bil predlog na Ekonomsko-socialnem svetu. Koalicija po njegovih besedah enotna vlaga dopolnila k zakonu, s katerimi bodo določili, da dodatke iz minimalne plače izločijo šele s 1. januarjem 2020 in ne že s 1. januarjem 2019, kot predlog predvideva sedaj. Gre za dodatek za posebne pogoje dela, plačilo za delovno in poslovno uspešnost in dodatek za delovno dobo.

Z drugim dopolnilom predvidevajo spremembo formule za izračun plače, in sicer tako, da bi bila omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Levica na koncu preoblikovani predlog zakona podprla

Poslanci Levice, ki je tudi pripravila prvotni predlog zakona, so temu dopolnilu koalicije nasprotovali. Pri glasovanju o zamiku izločitve dodatkov so bili vzdržani. Kljub temu pa so na koncu preoblikovan predlog zakona v celoti podprli.

Minimalna plača ne omogoča normalnega preživetja

Poslanci so se v razpravi strinjali, da trenutna višina minimalne plače ne omogoča normalnega preživetja. Če bi se minimalna plača v preteklih petih letih opazneje zvišala, ne bi bilo treba zdaj hiteti s tem zakonom, je izpostavila Janja Sluga (SMC). Zavrnila je očitke, da bo zvišanje minimalne plače ogrozilo gospodarstvo, strinjala pa se je, da je socialni dialog v Sloveniji prešibek.

Tudi Marko Koprivc (SD) je prepričan, da dvig minimalne plače ne bo povzročil zapiranja podjetij. Po besedah Nine Maurovič (LMŠ) pa je žalostno, da morajo politiki posegati v višino minimalne plače, saj bi moralo gospodarstvo to samo regulirati. Zato danes govorimo o dvigu plačne etike, je prepričana.

Iva Dimic (NSi) je bila medtem kritična do hitrosti obravnave predloga, ki da je takšna, kot da gre za daleč najpomembnejše področje v državi. S potrditvijo predloga lahko po njenih besedah pride do podrtja plačnih razmerij, zato se ji zdi boljša rešitev davčna razbremenitev vseh plač.

Tako oblikovan predlog bo pred poslanci na četrtkovi izredni seji.

Na kaj so opozarjale druge interesne strani

Delodajalske organizacije so po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Sonje Šmuc pripravile svoje predloge dopolnil k predlogu, pri čemer so ocenile, da bi lahko v letu 2020 izločili iz plače tisti del, ki je vezan na poslovno uspešnost, medtem ko se je treba glede ostalih dodatkov po njenih besedah treba uskladiti z zakonom o delovnih razmerjih.

To je treba po mnenju delodajalcev urediti sistemsko, sicer bi uvedli dvojna merila, kaj je plača in kaj definicija dodatkov, je pred sejo odbora dejala Šmučeva.

Kot je še opozorila Šmučeva, predlog predvideva samo dvig prejemkov, obenem pa ne upošteva morebitnih negativnih posledic za delovna mesta. Podjetja se vedno prilagodijo, je izpostavila, a je po njenih navedbah vprašanje, ali smo pripravljeni na ceno, ki jo bo to imelo. Izločitev nekaterih dodatkov pa po njenih ocenah, pri čemer je spomnila tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, prinaša neskladnost z drugo zakonodajo, med drugim zakonom o delovnih razmerjih.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je pred sejo odbora spomnila, da sindikati niso vključeni v pogajanja v zvezi s predlogom zakona, s predlogom dopolnil tudi še ni bila seznanjena. Spomnila pa je, da sindikati podpirajo prvoten predlog, da se dodatki iz plače izločijo s 1. januarjem 2019, "odločitev pa je na strani politike".