Svetovni slovenski kongres (SSK), ena od nevladnih organizacij, ki skrbi za povezovanje s Slovenci po svetu, dvakrat na leto organizira strokovne konference, ki omogočajo izmenjavo znanja med slovenskimi strokovnjaki na tujem in doma. Glavni namen konferenc je povečati kroženje znanja in sodelovanja ter z dobrimi praksami prispevati k boljšemu gospodarskemu razvoju in lepši prihodnosti Slovenije.

ŽE 37. VSESLOVENSKA KONFERENCA

Po besedah dolgoletnega predsednika SSK, dr. Borisa Pleskoviča, imamo v zamejstvu in po svetu v vseh strokah ter znanosti veliko uglednih Slovencev, ki so z veseljem pripravljeni deliti svoje znanje in pomagati Sloveniji. Poleg tradicionalnih konferenc zdravnikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, pravnikov, arhitektov, gradbenikov in glasbenikov so začeli odpirati nova področja, ki imajo za Slovenijo velik pomen in potencial, na katerih pa se dobre prakse, razen z redkimi izjemami, uveljavljajo prepočasi ali sploh ne. Tokrat so v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana, Slovenskim inštitutom za revizijo in Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije organizirali prvo konferenco računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev. Namenjena je bila oceni stanja na tem področju, izmenjavi izkušenj, dobrih praks in mednarodnih primerjav, kar naj bi pripeljalo tudi do potrebnih izboljšav.

FOTO 1
Štajerski tednik
Po Skypu je na konferenci sodeloval Kanadčan slovenskih korenin John Doma.

POTREBEN POGLED 'ČEZ PLANKE'

Med strokovnjaki iz tujine je bil na konferenci tudi koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem zveznem finančnem ministrstvu ter univerzitetni lektor za podjetniško pravo na Univerzi na Dunaju. Ddr. Wakounig že leta sodeluje s slovenskimi kolegi in z njimi deli svoje znanje. Kot je dejal, je treba za izboljšave na davčnem področju, s katerim smo Slovenci precej nezadovoljni, najprej analizirati našo mentaliteto. »Slovenci so nenavadno zaljubljeni v podrobnosti, kar včasih zastira pogled na globalno sliko. Če bi večkrat pogledali 'čez planke', bi bili pri zasnovi bodoče davčne zakonodaje izredno uspešni,« meni avstrijski strokovnjak slovenskega rodu. Dodal je, da je med Avstrijci in Slovenci velika razlika v pristopu, in ne toliko v sistemu.