Konec novembra je bilo v Sloveniji sicer še vedno več kot 76.000 brezposelnih, a zavod za zaposlovanje opozarja, da je med njimi veliko strukturno brezposelnih oziroma nezaposljivih. Po drugi strani pa se je močno povečalo število tujih delavcev v Sloveniji. Konec letošnjega septembra je bilo tako delovno aktivnih 86.014 tujcev, kar je 18,8 odstotka več kot konec lanskega septembra. Odstotkovno gledano, se je najbolj povečalo število delovno aktivnih državljanov Kosova (27 odstotkov), po številu pa so daleč v ospredju državljani Bosne in Hercegovine (41.832), kažejo podatki statističnega urada. Ker državni zbor letos ni podaljšal prehodnega obdobja, v katerem hrvaški državljani niso imeli prostega dostopa, se je za 18,9 odstotka na 7316 tudi povečalo število hrvaških delavcev v Sloveniji. Gospodarstveniki in gospodarsko ministrstvo so novost v luči dejstva, da je prav pomanjkanje ustreznega kadra ena največjih ovir za prihodnjo gospodarsko rast, pozdravili. Iz Slovenije pa se je hkrati v letu 2017 izselilo 9900 državljanov. Ob tem je treba poudariti, da se priseljujejo in izseljujejo predvsem delavci različnih panog. Priložnosti za državljane Slovenije v tujini je tako vse več.

Avstrija in Nemčija

Našim severnim sosedom primanjkuje kadra v več kot 60 poklicih. Med njimi so električarji, programerji, analitiki, razvijalci programske opreme, kmetijski tehniki, poslovni administratorji, mizarji, tesarji, avtomehaniki, delavci v zdravstvu in drugi. Nemčija v zadnjih letih beleži visoko gospodarsko rast, zato je brezposelnost nizka, podjetja pa vse pogosteje poročajo o pomanjkanju ustrezne delovne sile. Po statističnih podatkih se s pomanjkanjem kadrov ubada več kot polovica vseh delodajalcev. V Nemčijo se je lani iz tretjih držav priselilo nekaj manj kot 550.000 ljudi, sedem odstotkov pa jih je na podlagi delovnih kvalifikacij dobilo dovoljenje za prebivanje. Večina delavcev v Nemčijo sicer še vedno pride iz EU, lani okoli 650.000. Glede na trenutne podatke bo povpraševanje največje po inženirjih elektrotehnike, ki jih bo po ugotovitvah združenja elektrotehnike, elektronike in informacijske tehnologije (VDE) čez desetletje manjkalo okoli 100.000. Po predlogu novega zakona bi v Nemčiji lahko v prihodnje načeloma delal vsakdo, ki ima pogodbo o zaposlitvi z enim od tamkajšnjih delodajalcev in določene kvalifikacije.

Poljski tiger

Skoraj 90 odstotkov poljskih podjetij v letu 2018 načrtuje dodatno zaposlovanje, 72 odstotkov se jih pripravlja na dvig plač. Glavni razlog za dodatno zaposlovanje je povečano povpraševanje po izdelkih in storitvah. Nova delovna mesta so napovedali v predelovalnem sektorju, logistiki, inženirskih in IT-podjetjih ter podjetjih, ki ponujajo poslovne storitve. Drugi najpomembnejši razlog za dodatno zaposlovanje je pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Le 38 odstotkov vprašanih delodajalcev namreč ocenjuje, da imajo potrebne človeške vire za dosego zastavljenih poslovnih ciljev. Ob tem pa se okoli 89 odstotkov podjetij boji, da bodo le stežka našli ustrezne delavce. Tudi na Slovaškem je prišlo do dviga plač in zmanjšanja brezposelnosti, zato delodajalci opozarjajo na pomanjkanje delovne sile. Vlada zato načrtuje spremembo zakonodaje, ki bo olajšala zaposlovanje delavcev iz držav nečlanic EU, kot sta Srbija in Ukrajina.

Severna Amerika kliče

Delavce v povečanem obsegu iščejo tudi v ZDA, Kanadi in na Japonskem. V ZDA so odprli več kot 200 tisoč novih delovnih mest v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu, trgovini in oskrbi z energijo. Stopnja brezposelnosti je namreč izjemno nizka (3,7 odstotka). Tudi kriza na kanadskem trgu se poglablja, saj država in podjetja iščejo rešitev za zapolnitev 430.000 prostih delovnih mest.