Protestniki v Franciji, znani pod imenom Rumeni jopiči, so v nekajtedenskih protestih prisilili oblast, da je za zdaj za pol leta zamrznila dvig trošarin na gorivo. Moratorij bo veljal tudi za dvige cen elektrike in plina. Primerjava med Slovenijo in Francijo kaže, da Francozi še vedno uživajo večje blagostanje, država jim jemlje manj kot v Sloveniji.
Nižji DDV
Slovenski gospodarstveniki ostro nasprotujejo dvigu minimalne plače in zavajajo, da je razlika med minimalno in povprečno plačo najmanjša v Evropi. V Sloveniji povprečna plača znaša 166 odstotkov minimalne, v Franciji 160 odstotkov.
Slovenska minimalna neto plača v tem trenutku znaša 638 evrov, za kar lahko slovenski delavec v tem trenutku kupi 520 litrov neosvinčenega bencina, Francoz z minimalno plačo 1386 evrov pa 959 litrov.Ob tem bode podatek, da v Franciji takšnemu delavcu država za prispevke (bruto plača) »vzame« 59 evrov, v Sloveniji pa 204 evre.Pri povprečni plači (2225 evrov neto) Francoza prispevki stanejo 732 evrov, Slovenca (1072 evrov neto) pa 560 evrov.
Občutna razlika med državama je tudi v davku na dodano vrednost, katerega osnovna stopnja v Sloveniji znaša 22 odstotkov, v Franciji pa je dve odstotni točki nižji.Še največja razlika se kaže v znižanih stopnjah, pri nas imamo namreč le eno, to je 9,5-odstotno, v Franciji pa kar tri, 10-, 5,5- in 2,1-odstotno.Slednja med drugim velja za nekatere farmacevtske izdelke, nekatere časopise in druge periodike ter plačilo pristojbin za javno televizijo.
Nič davkov za najbolj šibke
Opazna razlika med državama se pojavlja tudi na področju dohodnine oziroma obdavčitve dela. Francozom, ki letno zaslužijo 9964 evrov, država prepusti celoten znesek, saj za njih prek dohodnine velja »nulta« stopnja. Po drugi strani na sončni strani Alp država do letnega dohodka 8021 evrov »v žep pospravi« 16 odstotkov zaslužka.
Prav tako je razlika med obdavčitvijo najbolj premožnih. Za tiste, ki v Franciji zaslužijo več kot 156.000 evrov, velja 45-odstotna obdavčitev prihodkov, v Sloveniji pa je dohodek nad 71.000 evri obdavčen 50-odstotno.
Vse navedene primerjave se očitno poznajo tudi pri pragu revščine, ki je sicer v obeh državah nižji, kot je povprečje v Evropski uniji. Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada je pod pragom revščine na ravni EU 17,3 odstotka prebivalstva, pri tem so upoštevani prihodki, ki vključujejo socialne transferje. Francija je na tej lestvici na 22. mestu (13,6 odstotka), Slovenija pa mesto za njo (13,9 odstotka).
Da ne bo pomote, to stanje, vsaj kar zadeva Slovenijo, ni odvisno od politične usmeritve dosedanjih vlad, saj lahko brez zadržkov zapišemo, da nobena do zdaj ni prav dosti naredila za razbremenitev državljanov.
Igranje z ognjem
Gluha ušesa države, ki si je v Franciji nekaj tednov zatiskala tudi oči pred zahtevami nezadovoljnih državljanov, pa so že terjala krvav davek. Zadnji konec tedna se je na ulicah francoskih mest zbralo več kot 130.000 protestnikov, pri čemer so v Parizu izbruhnili hudi izgredi in spopadi s policijo. Policija je aretirala več kot 400 protestnikov, zaradi poškodb so morali v bolnišnicah oskrbeti več kot 260 ljudi. V zadnjih tednih so zaradi s protesti povezanimi incidenti umrli najmanj trije ljudje.
Rumeni jopiči bodo v soboto nadaljevali proteste, oblasti pa se zdaj prav gotovo zavedajo, da se igrajo z ognjem, saj bi se lahko zadeva sprevrgla v vsesplošne proteste po vsej državi. Glede na nezadovoljstvo premalo plačanih delavcev po Evropi dogajanje v Franciji budno spremljajo tudi v drugih evropskih državah in Bruslju, kajti iskrica v Franciji bi lahko razplamtela plamen po celotni stari celini.
