Ta bo ugotavljala, ali je prihajalo do kršitev zakona z nezakonitim financiranjem strank iz tujine in kakšno vlogo so pri tem imeli mediji, je na novinarski konferenci pojasnil Jani Möderndorfer (SMC), ki naj bi vodil komisijo.

"V DZ se moramo pogovoriti o tem, kako bomo izpolnjevali zaveze zakona o političnih strankah in ali so morda tudi potrebne spremembe zakona," je poudaril Möderndorfer. Poročilo Urada za demokratične institucije in človekove pravice, ki deluje v okviru OVSE, glede financiranja volilne kampanje po besedah poslanca namreč zelo jasno pove, da financiranje strank iz tujine ni dovoljeno, vendar pa strankam ne prepoveduje, da bi imele v lasti podjetja, ki bi dobivala finančna sredstva iz tujine.

"Tudi finančna podpora, ki jo podjetja v domnevni navezi z madžarskimi vladajočimi strankami dajejo nekaterim slovenskim medijem, je bila predmet kritike zaradi potencialnega vpliva na kampanjo," je ob citiranju poročila še izpostavil Möderndorfer in med omenjenimi mediji navedel medijsko hišo Nova24TV, revijo Škandal24 in Demokracijo, lastništvo katerih je po njegovih navedbah povezano s SDS in madžarskimi investitorji.

Preiskavo lahko hitro razširijo tudi na druge

Na podlagi poročila računskega sodišča glede financiranja političnih strank iz tujine imajo po besedah poslanca podatke samo o SDS. To pa ne pomeni, da v primeru indicev spornega ravnanja drugih strank komisija ne bo razširila predmeta preiskave. "Za to imamo vse podlage in možnosti, da to naredimo," je pojasnil Möderndorfer.

V preiskavi bo komisija preiskovala dogajanje od leta 2012 do 3. junija 2017. Pred 2012 zakon o političnih strankah namreč še ni govoril o nedovoljenem financiranju političnih strank. "Verjamem in upam, da bomo lahko s to preiskavo ugotovili predvsem politično odgovornost, saj te ne more ugotavljati nihče drug kot preiskovalna komisija," je še dejal poslanec SMC.

V SDS komisijo pozdravljajo

V SDS ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije pozdravljajo. Menijo namreč, da bi tako lahko med drugim ugotovili tudi, "kakšen delež provizij od preko državne NLB oprane milijarde evrov za iranske teroriste" so prejele takratne vladne stranke SD, DeSUS, Zares in LDS, ki so po njihovih navedbah "pranje denarja omogočile ter nato učinkovito preprečile vsako preiskavo največjega finančnega škandala v zgodovini Slovenije," ter kakšen delež so prejeli posamezniki "na vodilnih položajih v LMŠ, saj je preiskovalna komisija v prejšnjem mandatu odkrila, da so njihovi najožji sorodniki neposredno sodelovali pri tem kriminalnem početju."

Prav tako bodo lahko po prepričanju SDS ugotovili, kolikokrat in s kakšnim zneskom je častni konzul Slovenije na Hrvaškem Branko Roglić v predvolilni kampanji finančno podprl stranko SMC, čeprav je to z zakonom prepovedano. Ob tem bo tako mogoče tudi ugotavljati odgovornost nosilca javne funkcije Mira Cerarja, takrat predsednika vlade, danes zunanjega ministra.

Po mnenju SDS bodo lahko ugotovili tudi, "v kolikšni meri je tuji kapital, zastopan v družbi Pro Plus in njenih derivatih, udeležen v stalni promociji in volilnih kampanjah strank LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levice."

Morajo jo še potrditi

Poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da mora DZ odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet. Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave mora vsebovati tudi navedbo razlogov za uvedbo preiskave in predlog dokazov, ki naj se izvedejo v preiskavi, če so ti dokazi znani.

Zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se pošlje predsedniku DZ, ki jo nato uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je zahteva vložena najkasneje osem dni pred to sejo. Naslednja redna seja DZ je sicer predvidena za 14. december, tako da je pričakovati, da bo zahteva uvrščena na dnevni red te seje.