Spodnje Podravje

Polovico ptujskega lüka je uničilo deževje

Vida Božičl / Štajerski tednik
6. 12. 2018, 06.50
Deli članek:

Ptujski lük s certificirano oznako zahteva posebno pridelavo in pobiranje. Letos je obilno deževje uničilo kar polovico vsega lüka.

Dreamstime
Nekateri pridelovalci so pridelek pustili kar na njivi.

Ptujski lük je staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Za pridelavo je obvezen certifikat ekološke ali integrirane pridelave.

V skupini pridelovalcev ptujskega lüka je zbranih pet kmetov in za pridelavo te čebule namenjajo približno deset hektarjev njivskih površin. »Letošnji pridelek bi lahko bil dober, vendar je v pozni vegetacijski dobi veliko nevšečnosti povzročilo vreme. Predvsem naše območje je mesec pred koncem rasti opustošilo neurje. Čebula je bila že velika, deževje pa je pustilo posledice. Nekateri pridelovalci so pridelek pustili kar na njivi. Na primer na naši kmetiji je izpad prihodka od čebule 50 odstotkov,« pojasnjuje Anja Pignar, vodja skupine pridelovalcev čebule z geografsko oznako Ptujski lük. Pravi, da je ponekod ob spravilu na njivah ostala približno polovica pridelka, ki je bil povsem uničen, nekaj pa so ga izločili tudi ob prebiranju. Pričakovani pridelek se je tako letos zmanjšal za polovico, ponekod tudi za 70 odstotkov.

Država želi več pridelovalcev lüka

Z objavo javnega razpisa, prek katerega se dodeljuje podpora za povračilo stroškov certificiranja, se želi povečati interes kmetijskih gospodarstev za vključevanje v sheme kakovosti. Z vključevanjem v sheme kakovosti so kmetijska gospodarstva zavezana slediti višjim standardom kakovosti hrane od običajnih z vidika specifičnih lastnosti proizvodov, zdravja potrošnikov, dobrobiti živali, varovanja okolja in številnih drugih nadstandardov. Prek pooblaščenih certifikacijskih organov pa se nad izpolnjevanjem teh zahtev opravlja tudi neodvisni nadzor, ki potrošnikom zagotavlja kakovost pridelave in kmetijskih proizvodov ter živil.

Ministrstvo želi s subvencijami spodbuditi nove pridelovalce izdelkov s certifikati, kot so oznake Bovški sir, Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Kakovostno vino ZGP, Slovenski med in Ptujski lük. 

Tudi pridelovalci se zavedajo, da je ptujski lük pridelek z dodano vrednostjo. Ima znano poreklo in popolno sledljivost, vendar po mnenju Pignarjeve trgovci v Sloveniji take izdelke premalo poudarjajo: »Le izdelki z oznakami ZGO, ZOP in ZTP zagotovijo potrošniku zapisan izvor izdelka.« Lükarji si zato želijo več spodbud. Sicer pozdravljajo razpis ministrstva za kmetijstvo, ki spodbuja predvsem nove pridelovalce, a si želijo tudi spodbudo za vse, ki se s pridelavo že ukvarjajo.