Vladne stranke z izjemo SMC so si enotne, da je minimalno plačo potrebno zvišati.
V SAB po besedah Maše Kociper menijo, da je minimalna plača v Sloveniji prenizka, prejema pa jo preveliko število ljudi. Zvišanje je po njenih besedah še posebej pomembno v luči nedavnega zvišanja socialne pomoči, saj je "nevzdržno, da ljudje, ki delajo cel delavnik, dobijo samo nekaj deset evrov več kot tisti, ki ne delajo".
Jurij Lep (DeSUS) je poudaril, da minimalna plača ne sme biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov. Z zvišanjem plač se bo po njegovih besedah izboljšalo tudi življenje upokojencev, saj se bodo povečali prispevki v pokojninsko blagajno. V DeSUS predlog tako podpirajo, imajo pa nekaj pomislekov glede izločitve vseh dodatkov iz minimalne plače naenkrat. Prepričani so, da bi morala biti izločitev postopna.
Jerca Korče (LMŠ) je zavrnila očitke o željah po obnovitvi "preživetega družbenega modela" in o grobem vmešavanju politike v gospodarstvo. "Država mora gledati in videti celoto, katere del sta tako gospodarstvo kot prejemniki minimalne plače. Ker se dvig slednje ni zgodil sam po sebi, je politika ocenila, da je čas za posredovanje," je poudarila.
Hvaljenje z visoko dodano vrednostjo
Marko Koprivc (SD) je med drugim izrazil kritiko do pisma, ki ga je Združenje delodajalcev Slovenije naslovilo na vlado, poslance in pristojne ministre, da bi preprečilo sprejem novele zakona o minimalni plači. Na njem so po njegovih besedah namreč podjetja, ki se hvalijo z visoko dodano vrednostjo.
Različno o izločitvi dodatkov
V SMC po besedah Mojce Žnidarič predlog sicer podpirajo, a opozarjajo, da predstavlja "poskus obvoda že tako razrahljanega socialnega dialoga". "Minimalne plače brez socialnega dialoga ne moremo zviševati," je poudarila. Pripombe imajo tudi glede izločitve vseh dodatkov, ki se jim zdi prehitra. Še posebej pozorni bi morali biti glede izločitve dodatka na delovno dobo, saj bi lahko to še poslabšalo konkurenčnost starejših iskalcev zaposlitve, je dejala.
Podporo predlogu je v imenu SNS izrazil tudi Dušan Šiško, ki je prepričan, da je treba "vzeti tistim, ki ne želijo delati, in dati tistim, ki delajo". Ob tem je bil kritičen do zvišanja socialne pomoči, ki da spodbuja miselnost, da se v Sloveniji ne splača delati.
Predlog je pričakovano zagovarjal tudi Miha Kordiš (Levica), ki je dejal, da bi bilo treba dodatke izločiti zato, ker delodajalci delavcem, ki imajo na primer več delovne dobe ali težje delovne pogoje, ob višjih dodatkih znižujejo osnovne plače.
SDS opozarja na previsoko obdavčitev dela
V NSi se po besedah Jožefa Horvata strinjajo, da je minimalna plača prenizka, a želijo predlagatelji njen dvig doseči na napačen način, ki povzroča nove težave. Prinaša namreč parcialen dvig plač, ki bo porušil razmerja med tarifnimi razredi, obenem pa z zvišanjem prispevkov in dohodnine spet dodatno davčno obremenil delo, je poudaril. Opozoril je tudi, da se skuša dvig plač "izsiliti mimo socialnega dialoga". V NSi tako menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na pomanjkanje socialnega dialoga je opozorila tudi Karmen Furman (SDS). V stranki se sicer prav tako strinjajo, da so minimalne plače prenizke, a opozarjajo tudi na previsoko obdavčitev dela. "Neprimerna plačna politika na eni in zgrešena socialna politika na drugi sta pripeljali do porušenja plačnih razmerij," je opozorila.
Stališče vlade
Vlada ciljem, ki jih zasleduje predlog, ne nasprotuje, ocenjuje pa, da bi bilo v nadaljnjem zakonodajnem postopku pri iskanju najustreznejših rešitev smiselno v največji možni meri upoštevati socialni dialog in prilagoditi dinamiko uveljavitve posameznih rešitev predloga.
"Ključna za gospodarstvo v Sloveniji je predvidljivost poslovnega okolja, zato je treba minimalno plačo dvigovati premišljeno, predvidljivo in postopoma. Z vidika predvidljivosti poslovnega okolja je namreč neprimerno, da se spremembe, sprejete decembra 2018, začnejo uporabljati že januarja 2019," so z vlade sporočili po današnji dopisni seji.
Pri tem so še posebej izpostavili izločanje dodatkov, glede katerega bi morali razmisliti o bolj postopnem pristopu. "S tem bi tako javnemu kot zasebnemu sektorju zagotovili zadosten čas za prilagoditev in morebitno prestrukturiranje v smeri, ki bi omogočila mehkejši prehod v novo zakonsko ureditev," so še zapisali.
