Zadnja raziskava Unicefa Slovenija je razkrila precej skrb vzbujajoče podatke: 76 odstotkov otrok v šolo ne hodi z največjim veseljem, 70 odstotkom šola ni preveč zanimiva, 65 odstotkov pa se jih v šoli čuti neupoštevane in nerazumljene. Zanimiv je tudi podatek, da ima kar četrtina otrok velike težave z učenjem, da to število narašča ter da ima odločbo za prilagodljivo delo le osem odstotkov otrok. Medtem pa se, tako menijo kritiki sistema, zvišujejo zahteve učnega sistema. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kako bodo lahko učenci z večjimi težavami sledili vse večjim zahtevam učiteljev in šole ...

Nekatera vprašanja so »raketna znanost«

Učitelji arhitektom šolskega sistema očitajo, da so učni načrti prenatrpani. Kot je potrdil tudi sam direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj, se veliko vsebin prenaša iz višjih v nižje razrede. Medtem učitelji menijo, da so v komisijah, ki predlagajo učne načrte, sami premalo zastopani, da bi lahko vplivali na oblikovanje izobraževalne politike. Kot pravijo, šola ni prezahtevna samo za učence, ampak tudi za njih same. Z vprašanji iz delovnih zvezkov za osnovnošolce imata težave tudi minister in direktor zavoda. Logaj namreč ne ve, kaj je Maachritska pogodba, Jernej Pikalo pa ne ve, kako bi lahko košarkaško levo krilo pomagalo pri prodoru levega branilca. »Je to res vprašanje za osnovnošolce? Kot bivši profesionalni košarkar nanj ne znam odgovoriti. Poleg tega … levi branilec, levo krilo (teh izrazov ne uporabljamo že vsaj 30 let) in stara »raketa«? Se kdo tu heca!?« je na twitterju zapisal Boštjan Nachbar. Tudi minister Pikalo je priznal, da z ženo včasih ne znata rešiti domačih nalog svojih otrok, pa čeprav sta oba univerzitetno izobražena.

Pikalo in Logaj: »Učitelji so avtonomni«

Kot pravi dr. Logaj, je protokol učnih načrtov tak, da v njem sodelujejo strokovnjaki iz akademskih vrst, učitelji, praktiki in svetovalci zavoda za šolstvo. Pri tem je poudaril, da so bili ob prenovi leta 2011 učni načrti naravnani v cilje in poleg tega so bili pripravljeni standardi znanja. Pojasnil je, da vsebina in konkretna vprašanja, na katera z ministrom nista znala odgovoriti, ne vejejo neposredno iz učnega načrta. »Učitelju pot do učnega cilja ni zakoličena, tako da lahko sam, po kreativni poti in na različne načine, prihaja do učnih ciljev ter pri tem uporablja različno učno gradivo,« je dodal Pikalo. 

FOTO3 Notni zapis
arhiv
Od učencev osnovne šole se na primer zahteva prevod slovenskega pregovora »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška prazen bokal« v notni zapis.