Na družbenih omrežjih je v zadnjem obdobju krožilo več posnetkov videonadzornih kamer, s katerimi so si hoteli oškodovanci pomagati pri identifikaciji storilcev kaznivih dejanj. Ta trend se je razširil z dostopnostjo tovrstnih varnostnih sistemov na trgu. Mnogo državljanov je tako v svoje domove namestilo varnostne sisteme – kamere, ki snemajo dogajanje v okolici.

Opozorila je

Tako veliko tistih, ki so bili žrtve ropa ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, video ali fotografijo kaznivega dejanja, na katerih je videti storilca, širi prek družbenih omrežij, skupaj s prošnjo, da če kdo storilca prepozna, naj se jim oglasi.

Vendar informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik sporoča, da to ni dovoljeno. »Objava in širjenje domačih posnetkov domnevnih storilcev ropov na spletu oziroma družbenih omrežjih načeloma ni dopustno, saj za takšno obdelavo osebnih podatkov ni videti pravne podlage,« je izpostavila uvodoma.

Čakajo vas kazni

Nadalje je pojasnila, da je nastalih posnetkov namreč ni dovoljeno posredovati tretjim osebam; da sem spada tudi objava na družbenih omrežjih ali spletu, zlasti pa posredovanje pravosodnim organom, novinarjem, raziskovalcem. Posnetke je dopustno posredovati le, če izkažejo ustrezno pravno podlago. »Pri tem je treba zagotoviti podatke o tem, kateri posnetki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi,« je še pojasnila Prelesnikova.

Opozorila pa je na še nekaj: »Sicer je v primeru izvajanja videonadzora oziroma snemanja, ki ne predstavlja snemanja znotraj meja lastnih nepremičnin, treba spoštovati tudi širše pravice do zasebnosti. Če posameznik ali drug upravljavec brez dovoljenja in njihove vednosti snema tudi druge ljudi na zemljišču izven meja svojih nepremičnin, je lahko za svoja dejanja odgovoren tudi odškodninsko in kazensko.«

mojca prelesnik
STA
Mojca Prelesnik nam je povedala, ali je deljenje takih posnetkov na spletu sploh dovoljeno.

Možno je tožiti

Prizadeti posamezniki, kot še pojasnjuje, lahko namreč po 134. členu Obligacijskega zakonika vložijo tožbo na sodišče, ki lahko odredi prenehanje dejanja (videonadzora, snemanja), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica.

Prav tako lahko po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti od izvajalca videonadzora zahtevajo odškodnino. »V hujših primerih lahko takšno samovoljno snemanje predstavlja tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika, ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in s tem občutno poseže v njegovo zasebnost, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta,« pravi informacijska pooblaščenka.