S podobnim predlogom je pred poslance prišla že lani, a ga je DZ na redni januarski seji ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo.

Glavni cilj predloga novele zakona o dohodnini je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, s čimer se bodo zvišale neto plače delavcev, so predlog utemeljili v SDS. Hkrati si od ukrepa obetajo povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter zmanjšanje stopnje brezposelnost in obsega sive ekonomije.

Po predlogu bi se stopnje obdavčitve v vseh petih dohodninskih razredih znižale za dve odstotni točki, splošna olajšava, ki jo lahko koristijo vsi zavezanci, pa bi se zvišala s sedanjih 3302 na 3500 evrov. Poleg tega naj bi se meje obstoječih petih dohodninskih razredov zvišale za 2000 evrov in bi torej zavezanci v naslednji dohodninski razred z višjo stopnjo obdavčitve napredovali nekaj pozneje kot zdaj.

Za delavca s povprečno plačo bi sprememba stopenj dohodninske lestvice pomenila v povprečju 21 evrov višjo neto mesečno plačo, dodatnih pet evrov bi mu prinesel dvig splošne olajšave, še približno 19 evrov več pa bi dobil na račun zvišanja mej dohodninskih razredov, so izračunali v SDS.

Izpad bi nadomestila višja potrošnja

Če bo DZ predlog novele zakona podprl, bi torej delavec s povprečno plačo na letni ravni prejel 540 evrov več kot zdaj, delavec z dvakratnikom povprečne plače pa 1068 evrov več.

Čeprav bi država ob uveljavitvi omenjenih sprememb pobrala za približno 350 milijonov evrov manj dohodnine, pa bi bil dejanski izpad po oceni SDS bistveno manjši oz. ga sploh ne bi bilo. Večina zvišanj neto plač delavcev bi se namreč po njihovih pričakovanjih prelila v potrošnjo, to pa bi povečalo prilive iz naslova davka na dodano vrednost.