Ministrstvo za finance bo predstavnikom koalicije, ki so člani odbora DZ za finance, delovni osnutek prenove sistema obdavčitve nepremičnin predstavilo predvidoma prihodnji petek. Predstavitev je bila sicer predvidena za ta petek, a bi bili poslanci zaradi izredne seje DZ časovno omejeni, zato so predstavitev preložili.

V zvezi z načrtovano prenovo sistema obdavčitve nepremičnin je sicer že slišati nekatere pripombe. V Katoliški cerkvi se tako zavzemajo za izjeme, in sicer predlagajo, da se mednje uvrsti vse nepremičnine v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti, ki se dejansko pretežno uporabljajo za opravljanje nepridobitne verske, humanitarne ali druge splošnokoristne dejavnosti.

Danes so se oglasili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so že pripravili konkretne izračune na podlagi 51 odločb nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki kažejo, da se bo dajatev pri poslovnih nepremičninah v povprečju dvignila za 173 odstotkov. "Dodatne obremenitve obrtnikov in podjetnikov z novim davkom na nepremičnine so za nas nesprejemljive. Te nikakor ne smejo biti višje od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal predsednik OZS Branko Meh.

V občini Tolmin se bo dajatev povečala za 500 odstotkov 

Spremembo obdavčitve pri poslovnih nepremičninah bodo po izračunih zbornice najmanj občutili v občini Kobarid, občutno pa bo sprememba vplivala na lastnike poslovnih nepremičnin v občini Tolmin, kjer se bo dajatev povečala za 500 odstotkov v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč.

V Izoli se bo dajatev povečala za 455 odstotkov, v Rušah za 341 odstotkov, na Vrhniki za 316 odstotkov, v Slovenskih Konjicah za 365 odstotkov, v Ljubljani za 99 odstotkov, v Novi Gorici za 134 odstotkov, v Litiji za 238 odstotkov, v Metliki pa za 264 odstotkov, so izračunali v zbornici.

Spomnili so še, da so bili leta 2013 tudi pobudniki peticije proti davku na nepremičnine, saj se niso strinjali s tedanjim predlogom za 75-odstotno obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Zakon o davku na nepremičnine je nato leta 2014 padel, saj je ustavno sodišče razglasilo, da zakon ni v skladu z ustavo. "Proti višjim obdavčitvam poslovnih nepremičnin se bomo borili tudi sedaj," je odločen Meh.

Kaj predstavljajo izhodišča

Ministrstvo bo koaliciji prihodnji teden predstavilo izhodišča, v katerih predlaga, naj pri določitvi davčnih stopenj upoštevajo sedanje efektivne stopnje ter tako za stanovanja določijo 0,1-odstotno stopnjo in za druge stavbe 0,6-odstotno stopnjo. Za kmetijska in gozdna zemljišča bi upoštevali stopnje, kot so jih z interesnimi skupinami uskladili leta 2013, tako da bi bila kmetijska obdavčena po 0,15-odstotni, gozdna pa po 0,07-odstotni stopnji, kaže gradivo, objavljeno na spletni strani ministrstva.

Predlagajo, da bi bila davčna osnova 100 odstotkov posplošene vrednosti nepremičnine in da bi se obdavčile vse nepremičnine. Za slednje se zavzemajo zato, da bi lahko bile za približno enak izkupiček davčne stopnje nižje.

Davek bi ostal izključno prihodek občin, cilj ministrstva pa je, da posamezniki v povprečju ne bi bili bolj obremenjeni, kot so trenutno s tremi dajatvami (nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, davkom na premoženje in dajatvijo za uporabo gozdnih cest). V posameznih primerih bi lahko prišlo do odstopanj navzgor ali navzdol, vendar naj bi od že sedaj obdavčenih nepremičnin prihodek občin v povprečju ostal enak. Celotni izkupiček naj bi bil sicer višji, saj bi bile v obdavčitev vključene tudi nepremičnine, ki sedaj niso.