Učinki in sankcije

Evidence brezposelnih bodo bolj polne

Dženana Kmetec
8. 11. 2018, 06.55
Deli članek:

Januarja letos je začela veljati novela zakona o urejanju trga dela. Ta je med drugim prinesla spremembe pri sankcioniranju kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve.

STA
Fotografija je simbolična.

Vzemimo za primer območje ptujske upravne enote. Če tega zakona ne bi spreminjali, bi v slednji v prvih devetih mesecih sankcionirali – jih prenehali voditi v evidenci iskalcev zaposlitve in jim odvzeli tudi nadomestilo – okrog 500 posameznikov, torej petino vseh.

POSTOPNO SANKCIONIRANJE

Sprememba oziroma novela zakona o urejanju trga dela je uvedla postopno sankcioniranje kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Eden izmed razlogov za spremembe so bili pogosti očitki, da država prek zavodov za zaposlovanje »umetno« znižuje stopnjo brezposelnosti s tem, ko prijavljene preprosto brišejo s seznamov iskalcev zaposlitve. Tudi priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prispevalo k tem spremembam, izrazili so namreč mnenje, da ima Slovenija prestrog režim sankcij v primeru kršitev obveznosti iz aktivnega iskanja zaposlitve. Zato so ga omilili v obliki zmanjšanja pravice do denarnega nadomestila v vrednosti 30 odstotkov zadnjega izplačanega zneska, šele pri ugotovljeni drugi kršitvi pa se nadomestilo preneha izplačevati.

ODLOG

Z novelo se je uvedel tako imenovani odlog sankcije. Od januarja naprej se tako ob prvi kršitvi obveznosti (kot sta odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja, odklonitev ustrezne zaposlitve) ne sme brezposelnega brisati iz evidence. Posledično so torej upravičeni do nadomestila, tudi denarne socialne pomoči.

Najstrožja sankcija, prenehanje vodenja v evidenci, se brezposelni osebi izreče šele ob drugi kršitvi katere izmed naloženih obveznosti. »Iz ene skrajnosti smo praktično šli v drugo. Strinjam se, da so bile pred uveljavitvijo novele precej krute sankcije. No, zdaj pa si posamezniki izmišljujejo milijon in en izgovor, pa jih ne moremo prisiliti, da aktivno iščejo delo, če tega ne želijo. Ena temeljnih človekovih pravic je pravica do nedela. Naše poslanstvo je poskušati reintegrirati posameznika, da začne delati, siliti jih ne moremo,« poudarja Tomaž Žirovnik, direktor območne službe ZRSZ Ptuj.

VSE JE ODVISNO OD VOLJE

Ker pridobitev socialne pomoči ni nujno pogojena s socialno aktivacijo, morajo dejansko brezposelni sami pokazati voljo, da si najdejo službo. »Vseh pa nikoli ne bomo mogli rešiti,« dodaja Žirovnik. Če omenjena novela ne bi bila sprejeta in odlog sankcije ne bi bil vpeljan, bi le na Ptuju okrog 500 prijavljenih na zavodu prenehali voditi v evidencah. Toliko jih je namreč odklonilo bodisi zaposlitev bodisi vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja. Konec septembra 2018 je bilo v ptujski službi zavoda 2561 brezposelnih.