Kot je izpostavil predstojnik tamkajšnjega oddelka za dializo Robert Ekart, je tak dosežek izjemna redkost. »Gospa je prišla tako daleč s samodisciplino, ker se je držala naših navodil in diete,« je povedal. Tudi Bombekova je poudarila, da lahko človek razmeroma uspešno živi po odpovedi ledvic le, če je vztrajen in discipliniran. »To moraš sprejeti in se držati navodil, čeprav je včasih težko,« je dejala Viktorija Bombek, ki se iz Svete Trojice v Slovenskih goricah trikrat na teden vozi v Maribor na štiri ure hemodialize. »To je, kot da bi hodila v službo,« je dodala.
DEL KOLEKTIVA
Z dializo je začela leta 1988, ko je bila stara 35 let. Na oddelku za dializo UKC Maribor, kjer opravljajo dializo od aprila 1974, se počuti kot del kolektiva in je zadovoljna s storitvijo. »Večina bolnikov žal ne dočaka takšne dobe zdravljenja,« pravi Ekart. »To je bolezen, ki jo moraš spoštovati. Če je tako, lahko popolnoma normalno funkcioniraš,« je povedal predsednik Društva ledvičnih bolnikov Lilija Aleksander Trnjar, ki je Viktoriji podelil plaketo, sicer pa je tudi sam ledvični bolnik. V nasprotju z Bombekovo je sam na peritonealni dializi, ki si jo dozira sam doma.
NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN
Ob končni odpovedi ledvic, ki je neozdravljiva bolezen, je tretja možnost še presaditev ledvic, ki pa jo za zdaj opravljajo le v UKC Ljubljana. Pri tej metodi je možnost preživetja največja, a ni primerna za vsakega človeka. Na mariborskem oddelku za dializo imajo trenutno 151 bolnikov, od tega jih je 127 na hemodializi. Na voljo imajo 32 mest, kar po besedah Ekarta zadostuje potrebam. V Sloveniji je sicer okoli 2300 bolnikov s končno odpovedjo ledvic.
