Mesto Samobor je danes ostro obsodilo poskus relativizacije fašizma in ustaškega režima, do katerega da je prišlo na nedeljski predstavitvi dokumentarnega filma in knjige Mit o Jasenovcu slovenskega publicista Romana Leljaka. Zaskrbljenost v zvezi z dokumentarcem in knjigo so izrazili tudi v javni ustanovi Jasenovac. 

"Najbolj ostro obsojamo kakršno koli relativiziranje ustaškega režima in nasilne poskuse prilagajanja zgodovine, del tega, pa je žal, bil tudi nedeljski dogodek v Samoborju," so zapisali na spletni strani samoborske mestne uprave. Prepričani so, da tisti, ki spoštujejo hrvaško ustavo, ne morejo sprejeti trditev, s katerimi so poenotili zločinski režim Neodvisne države Hrvaške (NDH) s tistimi, ki so od takšnega režima med drugo svetovno vojno ljudi osvobodili. 

Kot so dodali, bi župan "svobodoljubnega Samoborja" Krešo Beljak preprečil organizacijo takšnega "proticivilizacijskega srečanja", če bi to bilo v njegovi pristojnosti. Pozvali so vse, ki organizirajo takšna srečanja, naj "prenehajo zastrupljevati hrvaško mladost" in se obrnejo k prihodnosti. 

Menijo, da so zgodovinarji razložili, kaj je bilo dobro in kaj slabo med drugo svetovno vojno, organizatorji tovrstnih dogodkov pa "danes poskušajo zlo predstaviti kot dobro ali vsaj kot manjše zlo". Spomnili so, da je v ustaškem koncentracijskem taborišču umrlo najmanj 300 ljudi iz Samoborja in okolice, večina pa so bili otroci. 

Genocid

Zaradi predstavljanja Leljakovega filma in knjige na Hrvaškem so konec septembra, ko je bila predstavitev v nadškofovskem pastoralnem centru v Zagrebu, zaskrbljenost izrazili tudi v javni ustanovi spominskega območja Jasenovac. 

Ob tem so poudarili, da Leljak občutno zmanjšuje število žrtev ter kaže simpatije do ustaškega gibanja in NDH. Med drugim so opozorili, da Leljak zanika, da bi ustaški režim storil množične zločine genocida in holokavsta nad Srbi, Romi in Židi ter nad Hrvati, ki niso soglašali z ustaško politiko. 

Leljak med drugim trdi, da je v koncentracijskemu taborišču v Jasenovcu v času NDH umrlo "približno 1500 oseb". V spominskem centru imajo imena in priimke 83.145 žrtev v Jasenovcu, ki so bile žrtve ustaškega režima. Na seznamu je 266 Slovencev, med njim tudi šest otrok in 56 žensk.