Največja slovenska banka lahko državi izplača dividende, potem ko je pred dnevi za to dobila zeleno luč Evropske centralne banke (ECB). Čeprav je skupščina NLB že konec junija želela celoten bilančni dobiček v višini 270,6 milijona evrov, ki vključuje tudi 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička, nameniti za dividende, je morala takrat skleniti, da ta ostane nerazporejen. NLB je namreč morala zaradi tveganj glede postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev pridobiti soglasje ECB.

ECB je pri tem čakala na uveljavitev zakona za zaščito NLB. Zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem, se je v Sloveniji uveljavil sredi avgusta.

Neodvisni strokovnjaki

NLB je spremenila tudi statut, ki po novem nalaga, da morajo biti vsi člani nadzornega sveta neodvisni strokovnjaki, prej pa je bilo določeno, da mora biti takih tri četrtine. "Skupščina je potrdila spremembo statuta, ki ureja imenovanje in sestavo nadzornega sveta banke, skladno z odločbo Evropske komisije, s katero je državo zavezala, da bo v nadzorni svet imenovala le neodvisne strokovnjake,"so po skupščini sporočili iz NLB.

Problematika prenesenih deviznih vlog

Skupščina je upravi banke danes tudi naložila ukrepanje v skladu z zakonom. Banka mora za zanjo neugodne meritorne sodbe, sklepe in druge odločbe sodišč izkoristiti vsa smiselna pravna sredstva pred rednimi sodišči in pravna sredstva, ter da bodo izvedeni ustrezni ukrepi upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oz. omeji na minimum, ter da bodo pri upravljanju upoštevani slovenski interesi, vse v okviru veljavnih predpisov.

Sicer pa se približujejo ključni trenutki v okviru prodajnega postopka največje slovenske banke. Prihodnji teden naj bi tako objavili namero za javno ponudbo delnic (IPO) za 75 odstotkov minus eno delnico NLB.

Ker vlada lani enkrat že spremenjene zaveze o prodaji NLB v zameno za državno pomoč banki ob sanaciji konec leta 2013 ni uresničila, je morala v nova naporna pogajanja z Evropsko komisijo. Ta je šele avgusta letos izdala odločbo o spremembi zavez glede prodaje NLB, po kateri mora država do konca leta prodati najmanj 50 odstotkov plus eno delnico banke, preostali del do 25 odstotkov plus ena delnica pa do konca prihodnjega leta.