Medtem ko na avstrijski strani Karavank že nekaj tednov brnijo stroji in kopljejo drugo cev predora pod Karavankami, je pri nas na Gorenjskem vse še popolnoma mirno. Narava čaka na sneg, živali se pripravljajo na zimsko spanje in avtomobili se še vedno zgrinjajo v zgolj eno cev predora proti naši severni sosedi. Razpis za izgradnjo predora smo objavili isti čas kot Avstrijci. Tudi ponudbe, ki so prispele, so bile precej podobne. Avstrijci so izbrali izvajalca, ki bo za izgradnjo porabil 89,9 milijona evrov, ponudba turškega podjetja Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki ga je izbral Dars, pa znaša 89,3 milijona evrov. A kot je navada v Sloveniji, se noben večji razpis ne izvede brez pritožbe.

predor karavanke
sta
Dolžina prve cevi predora Karavanke je 8019 metrov. Zgrajen je bil v letih od 1986 do 1991.

Zavrnjeni, a ne odnehajo

Na Darsu so prejeli tri precej obširne pritožbe, a so vse tri zavrnili, ob tem pa podali kar 113 strani dolgo razlago, zakaj je tako. Med drugim je Dars v obrazložitvi zavrnitve pritožbe zapisal: »Trajanje predrevizijskega postopka v RS glede načrtovanega postavlja v negotovost oba naročnika ter podaljšuje izpostavljanje tveganja varnosti glede odvijanja prometa v obstoječi predorski cevi.« A zavrnjenih slovenskih gradbenikov to ni ustavilo in so v nasprotju z odločitvijo Darsa sprožili revizijski postopek na Državni revizijski komisiji, ki je zadevo vzela v obravnavo s prvim oktobrom. Časa za odločitev ima komisija do konca meseca. Dlje bo trajalo odločanje, večja bo zamuda pri delih. Na Darsu menijo, da bi trenutno zamudo lahko v petih letih, kolikor bo trajal projekt, nadoknadili, a če bi prišlo do razveljavitve razpisa, bi to zagotovo prineslo tudi finančne posledice. Avstrijska stran namreč projekta ne more izvesti sama in bi bila primorana čakati naše izvajalce. Po naših informacijah so za projekt predvidena tudi evropska sredstva, ki jih je treba počrpati do leta 2020, kar bi bilo ob daljši zamudi skoraj zagotovo nemogoče.

Revizijo razpisa so zahtevali Kolektor CGP, družba Euro-Asfalt iz Sarajeva ter Gorenjska gradbena družba. Omenjene družbe so skupaj s partnerji oddale ponudbe v razponu od 104,4 do 109,4 milijona evrov.

Kaj je v ozadju?

Zgodba s pritožbami na izbor izvajalca pa naj bi imela precej širše ozadje. Poznavalci trdijo, da so slovenska podjetja, ki so se skupaj s partnerji prijavila na razpis in bila zavrnjena, zaskrbljena nad tem, da bi jim turški gradbeniki znižali cene in oklestili dobičke pri gradnji največjega infrastrukturnega projekta pri nas: drugega tira. Podjetje Cengiz je namreč specializirano za gradnjo predorov, teh pa bo na predvideni trasi drugega tira kar osem, v skupni dolžini kar 20 kilometrov. Velik del skoraj milijardo evrov vrednega gradbeniškega kolača bo torej šel prav za vrtanje v hribe. Četudi Turki ne bi kandidirali za ta dela, so s svojo ceno za karavanški predor pokazali, kaj se da narediti in za koliko denarja.

Eni z aneksi, drugi brez

Nasprotniki Turkov trdijo, da je njihova cena dampinška in da za ta znesek predora ni možno zgraditi. A Darsovi izbranci trdno stojijo za svojo ponudbo. »Na osnovi razpisa smo jasno opredelili ponudbeno ceno, za katero zagotavljamo izvedbo razpisanih del, in zato ne bomo potrebovali nikakršnega aneksa,« nam je povedal Evren Utku Gök, direktor v podjetju Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret. Medtem pa nekaj tistih podjetij, ki so se pritožila na izbor Turkov, že zahteva anekse k pogodbam za projekt drugi tir, kjer prva lopata še ni bila niti zasajena.